Na demokratski strani sta v igri le še dva: Hillary Clinton in Barack Obama. Zgodovinska odločitev: prva ženska predsednica ali prvi temnopolti predsednik ZDA? Zaradi vsesplošnega nezadovoljstva Američanov nad osemletno vladavino republikancev in Georgea W. Busha ter željo po spremembi, je velika verjetnost, da bo v tem času prihodnje leto mesto v Beli hiši zasedal prav eden izmed njiju.

Na republikanski strani se volivci odločajo med favoritom Johnom McCainom, za petami mu je mormon Mitt Romney, stransko vlogo pa igra konservativni evangeličanski duhovnik Mike Huckabee.

Demokrati:

Prva ženska predsednica ZDA?
Hillary Clinton. 60 let. Rojena v Chicagu. Prva dama ZDA med letoma 1993 in 2001. Clintonova ima nedvomno že od vsega začetka največjo prepoznavnost - navsezadnje je le soproga nekdanjega predsednika Billa Clintona. Newyorška senatorka, ki bi z zmago postala prva ženska predsednica ZDA, pa je že opustila pričakovanje, da bo demokratska nominacija njena že po preštetih glasovih s supertorka. Najverjetneje bo zmagala v "svojem" New Yorku, lahko bi se dobro odrezala tudi v sosednjem New Jerseyju, vendar pa sodeč po zadnjih javnomnenjskih anketah v Kaliforniji - volilnem "jackpotu" - zaostaja za Barackom Obamo.

Ena glavnih točk kampanje Clintonove je splošno zavarovanje za vse Američane, Obamo pa je že večkrat kritizirala, češ da nima dovolj izkušenj. A senator ima proti Hillary močan argument: od začetka je bil proti iraški vojni, medtem ko je ona glasovala za. Njeno nekoč prepričljivo vodstvo v nacionalnih anketah se je do supertorka sk rčilo na minimum. Zgodnje preliminarne volitve v ključnem New Hampshiru je osvojila potem, ko je v javnosti zajokala in si tako v hipu pridobila simpatije ženskih volilk, prej trdno na strani Obame.

Zanimivost: Clintonova, ki ji nekateri očitajo, da je preveč odvisna od korporativnega denarja, je bila v svojih študentskih letih zagreta republikanka. V primeru zmage bi si imena v Beli hiši od leta 1989 dalje sledila: Bush-Clinton-Bush-Clinton. Slavni podporniki: Barbra Streisand, Danny DeVito, Jack Nicholson, zvezda Grde račke America Ferrera.

Prvi temnopolti predsednik ZDA?
Barack Obama. 46 let in s tem edini od glavnih kandidatov, ki ima barvne slike iz otroštva. Rojen na Havajih ameriški materi in kenijskemu očetu muslimanske vere, del otroštva je preživel v Indoneziji. Študiral je pravo na Harvardu, leta 2004 pa je bil izvoljen za senatorja Illinoisa. V super torekprihaja na krilih prepričljive zmage v Južni Karolini, zadnje javnomnenjske ankete pa mu presenetljivo kažejo prednost v Kaliforniji - državi, kjer je še nedolgo nazaj močno zaostajal za Clintonovo. Zmaga naj bi mu bila že zagotovljena v "njegovem" Illinoisu, vodi v Georgii, v Missouriju pa je izenačen s Hillary.

Obama, ki bi v primeru zmage postal prvi ameriški temnopolti predsednik, je prvič požel pozornost javnosti s svojim že znamenitim govorom med demokratsko konvencijo 2004. Takrat je karizmatični senator močno zasenčil takratnega nominiranca demokratov, senatorja Johna Kerryja. V plus mu ameriško ljudstvo šteje tudi, da je bil eden redkih opaznih politikov, ki so že od začetka nasprotovali vojni v Iraku, ter da se sam označuje kot washingtonski avtsajder.

Presenetljivo je dobil prve preliminarne volitve v Iowi, nato imel New Hampshire že v žepu, a se mu je izmuznil zaradi javnega joka Clintonove. Zanimivost: njegovo srednje ime je Hussein, njegov priimek pa so na CNN-u lani znamenito zamenjali za Osamo. Še večja zanimivost: po vsem tem še vedno vodi v anketah. Zaradi Obame so se ponovno združili rockvelikani Greatful Dead, ki bodo nastopili njemu v čast. Slavni podporniki: Scarlett Johansson, Oprah Winfrey, Kennedyji, George Clooney, Robert DeNiro.

Republikanci:

Južnjaški duhovnik s kitaro
Mike Huckabee. 52 let. Baptistični duhovnik in nekdanji guverner Akansasa. Od svoje presenetljive zmage v Iowi ni dosegel več ničesar vidnejšega, a še vztraja. Upa na zmago v domačem Arkansasu in v preostalih južnih zveznih državah, kjer računa na glasove ultra konservativnih evangeličanov, ki jim nista po godu razmeroma liberalna McCain in Romney.

Evangeličani pri Huckabeeju občudujejo njegove verske nazore in konservativne poglede na socialne teme, kot so splav in poroke istospolnih. Zanimivost: obvlada baskitaro, rojen je v istem mestu kot nekdanji predsednik Clinton (Hope, Arkansas).

Najstarejši ameriški predsednik?
John McCain. 71 let, senator iz Arizone, rojen vojaškim staršem v ameriškem letalskem oporišču na območju panamskega prekopa. Vlogo prvega imena republikanskih predsedniških kandidatov mu je prinesla odmevna zmaga nad Mittom Romneyjem na Floridi. Pričakuje zmago v "svoji" Arizoni. Po anketah premočno vodi pred Romneyjem v New Yorku in New Jerseyju. A največji izkoristek je Kalifornija in McCain tam rahlo zaostaja za Romneyjem.

McCain je obiskoval ameriško mornariško akademijo. Leta 1967 so ga sestrelili nad Vietnamom, kjer je preživel slabih šest let kot vojni ujetnik. Veteranski senator, ki bo avgusta dopolnil 72 let, bi z zmago postal najstarejši ameriški predsednik 1. mandata. Čeprav se je McCain, kot kaže, za potrebe predsedniške kampanje odel v bolj konservativne barve, je vedno veljal za precej liberalnega in za nasprotnika Georgea Busha, ki mu je leta 2000 z negativno kampanjo odnesel republikansko nominacijo.

Zdaj vojno v Iraku podpira in poziva k povečanju vojske na tem območju. Njegova kampanja je bila poleti tik pred bankrotom, a se je od takrat opomogel, saj je prvi favorit za republikansko zmago. Zanimivost:
Leta 2004 je bil prva izbira demokratskega predsedniškega kandidata Johna Kerryja za podpredsednika.

Prvi mormonski predsednik?
Mitt Romney. 60 let. Po hudi bitki za Florido je končal na drugem mestu za McCainom. Nekdanji guverner Massachusettsa danes upa na zmago v svoji domači državi, a dejstvo je, da mu ankete kažejo poraz v vseh preostalih severovzhodnih državah, tudi ključnih New Yorku in New Jerseyju. Žarek upanja mu daje rahlo vodstvo v Kaliforniji, kjer ga podpirajo zlasti konservativci na jugu.

Šolan na Harvardu in nekoč izjemno uspešen poslovnež, ki je ustanovil dobičkonosno zasebno firmo Bain Capital, zato se lahko slika kot večji strokovnjak za gospodarstvo (ena ključnih tem teh volitev) kot McCain. Z nasprotovanjem pravicam homoseksualcev in splavu (ki ga je nekoč podpiral) Romney ugaja konservativnejšim republikancem. Njegov oče je bil guverner Michigana, ki se je leta 1968 potegoval za republikansko predsedniško nominacijo. V primeru zmage bi Romney postal prvi mormonski predsednik. Zanimivost: predsednik zimskih olimpijskih iger leta 2002 v Salt Lake Cityju v Utahu.

Kaja Sajovic