Priebke je umrl 11. oktobra v hišnem priporu v Rimu med prestajanjem dosmrtnega zapora, na katerega je bil obsojen zaradi pokola 335 civilistov v Ardeatinskih jamah leta 1944.

Pokop sta zavrnili tako njegova rodna Nemčija kot Argentina, kjer je živel od konca druge svetovne vojne do leta 1995, ko so ga izročili Italiji. Tudi v Italiji so imeli težave z njegovim pokopom, saj so mestne oblasti v Rimu prepovedale njegov pogreb na območju italijanske prestolnice.

Vatikan prepovedal maše za Priebkeja
Prvič se je tudi zgodilo, da je Vatikan vsem katoliškim cerkvam v mestu prepovedal, da bi darovale posmrtno mašo za vojnega zločinca, ki se za svoje zločine ni nikoli pokesal niti jih ni obžaloval. To ga je naredilo za nekakšno ikono med neonacisti.

Italijanski časopis La Repubblica je poročal, da so Priebkeja pokopali na ograjenem zaraščenem pokopališču, a lokacije groba ne omenja. Na njegovem grobu je neoznačen leseni križ, ki ima samo številko. Z lokacijo so seznanjeni samo njegovi svojci.

Časopis je objavil fotografijo pokopališča in ob tem zapisal, da gre za "edini kos italijanske zemlje, kjer je lahko Priebkejeva smrt samo smrt, ne nacistični simbolizem".