Vsako od priporočil vključuje več pozivov. V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi odpornost zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, tudi z zagotavljanjem ustreznih zalog ključnih proizvodov za sanitetno zaščito in obravnavo izziva pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

Virus razkril strukturne težave zdravstvenega sistema
Slovenija se je namreč po oceni komisije na začetku izbruha covida-19 spoprijela z izzivi pri zagotavljanju zadostnih zdravstvenih zmogljivosti. "Izbruh virusa je odkril strukturne težave v zdravstvenem sistemu," ugotavlja komisija. Pri tem poudari potrebo po zagotovitvi več usposobljenih zdravstvenih delavcev in njihovi napotitvi tja, kjer so potrebe največje.

Kriza po navedbah komisije poudarja potrebo po zaščiti finančne zmogljivosti zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, ki sta oba na čakanju na strukturne reforme. Poziva k pravočasnemu sprejetju in izvedbi nove zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega zavarovanja ter razširitvi finančnih virov za zdravstveni sistem.

"Pomanjkanje zakonodaje o dolgotrajni oskrbi je omejilo zmožnost Slovenije v boju proti covidu-19 v najbolj prizadetih okoljih," poudarja komisija. Poziva k nadaljnjim znatnim prizadevanjem za zagotovitev kakovostnih storitev na tem področju.

Dombrovskis: Srednjeročna fiskalna usmeritev bo mogoča šele jeseni
Poleg tega komisija Slovenijo v prvem priporočilu poziva, naj v skladu s splošno odstopno klavzulo pakta za stabilnost in rast sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito obravnavo pandemije in podporo gospodarstvu. Ko bodo gospodarske razmere to dopuščale, pa naj izvaja fiskalne politike, usmerjene k doseganju preudarnega srednjeročnega fiskalnega položaja in zagotavljanju vzdržnega dolga ob krepitvi naložb.

Ob tem komisija spomni na svojo oceno, da Slovenija znatno odstopa od priporočila iz julija 2018, po katerem nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne sme preseči 3,1 odstotka, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v vrednosti 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Vendar pa v ob sproženi splošni odstopni klavzuli komisija zaradi tega ne bo ukrepala v okviru postopka zaradi znatnega odstopanja od srednjeročnih proračunskih ciljev. Izvršni podpredsednik komisije za gospodarske teme Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi priporočil poudaril, da na tej točki sredi krize novega koronavirusa ni mogoče zagotoviti verodostojnih srednjeročnih fiskalnih usmeritev, zato bodo to storili jeseni.

Zagotovitev nadomestila dohodka, krepitev shem za kratkotrajno delo
V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito ter ublaži vpliv krize na zaposlovanje, tudi s krepitvijo shem za kratkotrajno delo in s prožno organizacijo dela. Poziva tudi k zagotovitvi ustrezne zaščite za nestandardne delavce.

Hitro izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti

V tretjem priporočilu pa komisija poudarja, da je treba še naprej hitro izvajati ukrepe za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetij ter gospodinjstev in zmanjševanje administrativnega bremena. Poziva tudi k spodbujanju zasebnih naložb v podporo gospodarskemu okrevanju.

Naložbe naj bodo osredotočene v zeleno in digitalno tranzicijo
Poleg tega v Bruslju Slovenijo pozivajo, naj naložbe osredotoči na zeleno in digitalno tranzicijo, še zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo ter uporabo energije, okoljsko infrastrukturo, trajnostni transport, raziskave in inovacije ter uvajanje omrežij 5G. Poziva tudi k spodbujanju digitalnih zmogljivosti podjetij in krepitvi digitalnih veščin, e-trgovine in e-zdravja. Komisija v poročilu o Sloveniji opozarja tudi, da bodo slovenske regije socialnoekonomske posledice pandemije verjetno čutile neenakomerno, kar pomeni znatno tveganje poslabšanja že zaznanega trenda razlik med prestolnico in preostalo državo.

EK izdal letna priporočila desetič zapored
Evropska komisija je v sredo v Bruslju objavila letna priporočila za vse članice, in to desetič zapored. Ta priporočila so vrhunec evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja politik članic pod budnim bruseljskim očesom, ki ga je Unija uvedla sredi finančne krize leta 2011, da bi okrepila odpornost na nove krize. Tokratna priporočila prihajajo sredi krize zaradi pandemije novega koronavirusa, tako da bo treba za ocene dejanske razsežnosti učinkov krize še počakati. Rdeča nit vseh priporočil so pozivi k naložbam v zdravstvo, zaščiti delovnih mest in zagotavljanju likvidnosti podjetij.

Dombrovskis je opozoril, da bo zdravstvena kriza pustila globoke in trajne brazgotine ne le evropskemu gospodarstvu, temveč tudi družbi, zato morajo članice obravnavati neenakosti in zagotoviti, da ne bodo nikogar prezrle. Izvršni podpredsednik je članicam posredoval še eno pomembno in daljnosežno opozorilo: uresničevanje priporočil, ki sicer tradicionalno ni najboljše, bo pomembno merilo pri črpanju sredstev iz novega sklada za okrevanje in odpornost, ki ga bo komisija predlagala prihodnjo sredo.