Džao je bil v bolnišnici od 5. decembra zaradi kronične pljučnice, po več srčnih kapeh pa je bil od petka v komi.

Država se zdaj sooča s pozivi po vnovični ocenitvi dogodkov leta 1989. Poleg tajnice umrlega se za ponovno oceno dogajanja na Trgu nebeškega miru zavzemajo tudi nekateri domači aktivisti, k demokratizaciji države pa poziva tudi Japonska. Do zdaj še ni bilo uradnega odziva na smrt 85-letnega Džaa, ki je bil od petka v komi.

Večletni hišni pripor
Zaradi nasprotovanja nasilni ustavitvi študentskih protestov na Trgu nebeškega miru (Tjananmen) je zadnjih 15 let preživel v hišnem priporu. Na čelu komunistične stranke ga je zamenjal Džjang Dzemin.

Svetovni javnost se je najbolj vtisnil v spomin, ko se je 19. maja 1989 pojavil pred študenti in jih s solzami v očeh prosil, naj zapustijo Tjananmen. Študenti ga niso poslušali, naslednji dan pa so kitajske oblasti razglasile izredne razmere. V noči s 3. na 4. junij je vojska s tanki krvavo zatrla demonstracije.

Kitajske oblasti so poostrile varnostne ukrepe, predvsem na omenjenem trgu, saj se bojijo, da bo njegova smrt sprožila proteste reformistov.

Džao se je zavzemal za reformo kitajske politike, uvedel pa je nekaj zelo uspešnih gospodarskih reform. Zdajšnja oblast s predsednikom Hu Džintaom in premierjem Ven Džjabaom na čelu uresničuje njegovo vizijo reformiranja oblasti brez ogrozitve njenega monopola. Džao naj bi sicer verjel v demokratizacijo komunističnega velikana, vendar se je zavedal, da je za to še prezgodaj.