Po podatkih ZN-a nobena država na svetu ne proizvede toliko heroina, opija in hašiša kot Afganistan, ki je z rekordnimi letinami postal eden izmed glavnih dobaviteljev mamil za donosno svetovno tržišče. Toda afganistanska mamila ne povzročajo težav le prebivalcem drugih držav, ampak tudi samim Afganistancem, saj se je število uživalcev v zadnjih petih letih z 920.000 povečalo na več kot 1,5 milijona (država ima okoli 28 milijonov prebivalcev).

Porast števila uživalcev je tako razblinil mit, da uživanje mamil ni afganistanski problem in da trgovina z mamili državi prinaša dobiček. Vse bolj jasno postaja, da mamila ne prinašajo samo denarja, z njimi namreč prihajajo tudi težave, in to ne majhne, saj se nemirna in od desetletij vojn uničena država vsekakor ni sposobna spopasti s tako velikim zdravstvenim in socialnim vprašanjem, ki preglavice povzroča tudi mnogo razvitejšim državam.

Od največjega proizvajalca do največjega porabnika
"Gre za 'Coca-cola' efekt med proizvodnjo mamil in uživanjem ter odvisnostjo. Zaloge neizogibno ustvarjajo povpraševanje," je za tiskovno agencijo ZN-a IRIN povedal predstavnik ZN-ove agencije za mamila in kriminal (UNODC) Jean-Luc Lemahieu.

Razlika med državami proizvajalkami in državami uživalkami se je izničila, je dejal Lemahieu in pojasnil, da države proizvajalke vse bolj postajajo tudi porabnice, zato je po njegovem mnenju potrebna skupna mednarodna odgovornost. "Nobena država ne sme ostati sama," je bil jasen.

Tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za boj proti mamilom Zalmaj Afzali opozarja na nevarnost, da Afganistan postane največji porabnik mamil na svetu na prebivalca, če se bo trenutna težnja nadaljevala in je oblasti ne bodo uspele ustaviti. Odvisnost in ne proizvodnja je največja težava Afganistana, opozarjajo strokovnjaki.

Če vsak uživalec na dan porabi en dolar za svojo odvisnost, potem govorimo o 45 milijonih dolarjev na mesec, ocenjuje Tarik Suliman, ki vodi rehabilitacijski center za odvisnike. Ti prihajajo iz vseh slojev družbe, a največ je mladih mož, ki bi drugače lahko preživljali svoje družine.

Tihi afganistanski cunami
Afganistan se po dolgih letih spopadov počasi postavlja na noge, čeprav bo za obnovo države potrebnih še veliko let in sredstev, pri čemer ne bo šlo brez pomoči mednarodne skupnosti. Pereče vprašanje odvisnosti samo spodkopava te napore in prispeva svoj delež pri negotovosti, kriminalu in širjenju nalezljivih bolezni.

Prav nalezljive bolezni, še posebej aids, predstavljajo resno zdravstveno grožnjo. Odvisnost od mamil in aids sta skupaj tihi afganistanski cunami, je prepričan Sliman. Trenutno je v državi okoli 40 centrov za zdravljenje odvisnosti, a so ti majhni in finančno podhranjeni.

V zadnjih letih so tuji donatorji Afganistanu namenili na stotine milijonov dolarjev za boj proti mamilom, toda levji delež teh sredstev je bil namenjen uničevanju makovih nasadov in le peščica za boj proti naraščajoči odvisnosti, saj donatorje v prvi vrsti zanimajo lastni interesi - težave, ki jih mamila povzročajo v njihovih državah.