Po podatkih ZN-a je pridelava opija, iz katerega pridobivajo heroin, padla za 22 odstotkov, najbolj razveseljevo pa je, da so se kmetje na svojih poljih preusmerili v druge pridelke, saj je poleg pridelave upadla tudi cena opija. Največji upad pridelave opažajo v južni pokrajini Helmand, ki bi jo lahko poimenovali kar svetovna prestolnica opija, saj bi lahko samo s tamkajšnjo letino zadovoljili vse zasvojence s heroinom na svetu.

Če je bilo še lani v pridelavo opija vpletenih 2,4 milijona Afganistancev, pa je ta številka letos občutno manjša - 1,6 milijona, kar pomeni 6,4 odstotka prebivalstva. Čeprav talibanski neposredno ne nadzirajo pridelave opija (ta je še vedno v rokah kriminalnih tolp in pokvarjenih uradnikov), pa imajo od nje milijonske koristi, saj v zameno za varnost od kmetov in tihotapcev pobirajo "davke".

Od opija do terorizma
"V južnem Afganistanu in zagotovo v Pakistanu ter drugod so zaloge in te so zelo pomemben način za financiranje terorizma po vsem svetu, ne samo v regiji," je pojasnil direktor Urada ZN-a za boj proti mamilom in kriminalu Antonio Maria Costa.

Leta 2007 je imel Afganistan najboljšo letino opija doslej, ko je iz nemirne države prišlo kar 90 odstotkov svetovne pridelave. Od takrat se je pridelava začela zmanjševati. Lani je bilo tako z makom, iz katerega se pridobiva opij, posejanih 157.000 hektarjev, letos pa se je ta številka zmanjšala na 123.000 hektarjev.

Afganistan pridela kar 6.900 ton opija letno, medtem ko ga odvisniki po vsem svetu porabijo 5.000. Vse to je očitno povzročilo precejšnje znižanje cen mamil na svetovnem trgu. Padec cen je pomenil, da se je vrednost v Afganistanu pridelanega opija znižala za 40 odstotkov in zdaj znaša 438 milijonov dolarjev. To je samo štiri odstoke BDP-ja, v primerjavi z lanskimi sedmimi in kar rekordnimi 27 odstotki leta 2007.

Korekcija trga ali trend upadanja?
"Vse to je ustvarilo zaloge, presežek ponudbe, in na splošno ustvarilo razmere, pri katerih je za kmete vse manj in manj privlačno gojenje opija," je pojasnil Costa, a ob tem opozoril, da je še prezgodaj govoriti, če je zmanjšanje pridelave v zadnjih dveh letih samo korekcija na trgu, ki se lahko kaj hitro spremeni, ali pa lahko že govorimo o upadanju.

Vsekakor pa je jasno, da za upad pridelave niso zaslužne oblasti s svojimi spodbudami in ukrepi, saj je izkoreninjenih le štiri odstotke makovih polj in zasežena le dva odstotka pridelka.

Talibani najuspešnejši
A kljub manjši pridelavi je ta še vedno veliko večja, kot je bila pod talibanskim režimom. Številke govorijo same zase. Pod talibani je pridelava dosegla vrhunec leta 1999, ko je bilo obdelanih 91.000 hektarjev, kar je manj kot polovico obdelanih polj iz leta 2007. Leta 2001, potem ko so talibani prepovedali pridelavo opija, je bilo z makom zasejanih samo 8.000 hektarjev.