V zvezni deželi Štajerska, katere del je drugo največje avstrijsko mesto Gradec in ki meji tudi na Slovenijo, so v nedeljo potekale deželne volitve, na katerih je nekaj več kot 940.000 volilnih upravičencev odločalo o sestavi novega, 48-članskega deželnega parlamenta.

Uradni delni izidi so potrdili izide volilnih projekcij, ki so bile objavljene v nedeljo zvečer. Prepričljivo je zmagala skrajno desna svobodnjaška stranka (FPÖ) s 34,8 odstotka glasov. Doslej vladajoča ljudska stranka (ÖVP) je prejela 26,8 odstotka podpore, na tretjem mestu pa so socialdemokrati (SPÖ) z 21,4 odstotka. Zeleni so glede na kombinacijo začasnih izidov in projekcij glasovanja po pošti prejeli 6,2 odstotka glasov, v deželni parlament pa sta se uvrstila še liberalni Neos s 5,9 odstotka glasov in komunistična stranka (KPÖ) s 4,4-odstotno podporo.

Svobodnjaki dobili skoraj 18 odstotkov glasov več kot pred petimi leti

"Na Štajerskem smo doživeli izjemen uspeh. Tako odličnega izida nisem pričakoval," je po objavi projekcij dejal namestnik vodje FPÖ-ja v tej zvezni deželi Stefan Hermann. Glavni kandidat FPÖ-ja je bil sicer Mario Kunasek, ki je dejal: "To je zgodovinski uspeh za štajerski FPÖ, ki je posledica pravilne usmeritve v zadnjih letih." Ob tem je poudaril, da se je stranka osredotočila na prava vprašanja – zdravje, migracije, promet in gospodarstvo – in na mizo dala prave rešitve. Na novinarsko vprašanje, ali bo naslednji štajerski deželni glavar, je Kunasek odgovoril, da bodo to pokazali prihodnji dnevi.

Stranka je v primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2019 pridobila rekordnih 17,5 odstotne točke, ÖVP pa je izgubil 9,8 odstotne točke. SPÖ je svoj zgodovinsko najslabši izid z zadnjih volitev poslabšal še za 1,66 odstotne točke.

Svobodnjaki bodo imeli večino v deželnem parlamentu tako v sodelovanju z ÖVP-jem kot s SPÖ-jem. Nadaljevanje črno-rdeče koalicije pod deželnim glavarjem Christopherjem Drexlerjem ni verjetno. SPÖ in ÖVP bi za partnerja potrebovala še eno od treh strank, pri čemer vstop Neosa in KPÖ-ja v deželni parlament še ni gotov.

Na Štajerskem sicer za vstop v deželni svet ni odločilen volilni prag, temveč osvojitev direktnega mandata v eni od volilnih enot.

Volitev se je udeležilo 70,3-odstotka od skupaj nekaj več kot 940.000 volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila tako višja kot pred petimi leti, ko je bila 63,5-odstotna.

Prva zmaga zunaj Koroške

Šele prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da na volitvah na avstrijskem Štajerskem niso zmagali ne socialni demokrati (SPO) in ne ljudska stranka. To je obenem druga volilna zmaga na deželni ravni za evroskeptične in Rusiji naklonjene skrajno desne svobodnjake. Do zdaj so največ glasov na deželnih volitvah prejeli le na Koroškem, kjer so več let tudi imenovali deželnega glavarja.

Volitve na avstrijskem Štajerskem, po številu prebivalcev četrti največji zvezni deželi v Avstriji, veljajo tudi za nacionalni barometer političnega razpoloženja. Izjemni volilni uspeh FPÖ-ja je v skladu s trendom zadnjih deželnih volitev na Predarlškem in na nacionalni ravni septembra.

Počasno sestavljanje nove koalicije

Medtem na zvezni ravni še vedno potekajo pogajanja za sestavo nove vlade, v katero so vključeni predstavniki ljudske, socialdemokratske in liberalne stranke Neos. Če bodo stranke dosegle dogovor, bo Avstrija prvič po letu 1949 dobila tristrankarsko koalicijo. A kdaj bi se to lahko zgodilo, ni znano, saj imajo zelo različne poglede na reševanje težav v državi.

Ljudska stranka se zavzema za omejitev migracij, socialdemokrati za pravičnejšo porazdelitev azilantov v Evropi. Socialdemokrati bi uvedli tudi davek na premoženje in dediščino, ljudska stranka in Neos temu nasprotujeta. V ljudski stranki bi poostrili pogoje za pridobitev socialne pomoči za migrante in znižali nadomestilo na brezposelne, socialdemokrati bi ga dvignili. Iskanje kompromisa bo težavno tudi na področju izobraževanja in varstva podnebja, je poročala dopisnica iz Celovca Petra Kos Gnamuš.

Na septembrskih zveznih volitvah so sicer z 29 odstotki glasov zmagali svobodnjaki, sledili so ljudska stranka, socialdemokrati in Neos. Vodja svobodnjakov Herbert Kickl zato pogovore omenjenih strank označuje za "koalicijo poražencev".