Afera razburja ameriško javnost. Spletna stran ProPublica je sporočila, da je prejela "ogromno podatkov glede davkov več tisoč najbogatejših državljanov za več kot 15 let". Iz njih je razvidno, da ustanovitelj Amazona Jeff Bezos naj ne bi plačeval davkov leta 2007 in 2011, medtem ko ustanovitelj Tesle Elon Musk ni segel v žep leta 2018.

Na seznamu milijonarjev, ki plačujejo minimalne davke, sta tudi Michael Bloomberg in filantrop George Soros. Na BBC-jeva poizvedovanja se v Sorosevi pisarni niso odzvali, so pa sporočili, da Soros več let ni plačeval davkov zaradi izgub pri naložbah.

Za bogataše nižja davčna stopnja kot za povprečnega Američana

Po navedbah ProPublice 25 najbogatejših Američanov plačuje, gledano stopnjo, ki bi bila odmerjena glede na višino njihovega premoženja, nižje davke kot večina delavcev. Premoženje 25 najbogatejših Američanov se je od leta 2014 do leta 2018 povečalo za skupaj 401 milijardo dolarjev, v istem obdobju pa so plačali skupaj 13,6 milijarde dolarjev. Glede na premoženje je davčna stopnja dosegla 3,4 odstotka. Povprečen Američan plača davek po stopnji približno 15 odstotkov.

Ameriški milijarderji praviloma ne prejemajo plače, ki je obdavčena, temveč služijo na račun premoženja v delnicah ali nepremičninah, ki po ameriški zakonodaji niso obdavčene, dokler se jih ne proda.

"Začudili smo se temu, da lahko, če si multimilijarder, ne plačuješ tudi nič davkov," BBC navaja besede novinarja in urednika ProPublice Jesseja Eisingerja. Kot je dejal, imajo bogati izjemne sposobnosti, da najdejo luknje v sistemu in se izognejo plačevanju. Kot navaja spletna stran, "z uporabo popolnoma zakonitih davčnih strategij številnim ultrabogatim uspe znižati plačilo zveznega davka na skoraj nič", čeprav se je hkrati njihovo premoženje v zadnjih letih močno povečalo. Bogataši davčno osnovo znižujejo s pomočjo donacij in preusmeritvijo sredstev v naložbe.

Vlagatelj Warren Buffett nenehno opozarja, da sistem ni pravičen. Meni, da bi morali takšni, kot je on, plačati več davka kot njihove tajnice. V letih od 2014 do 2018 je bilo njegovo premoženje ocenjeno na 24,3 milijarde dolarjev, davek je plačal po 0,1-odstotni stopnji.
Bezosovo premoženje je bilo 2011 vredno 18 milijard dolarjev, v davčni napovedi pa je prijavil izgubo zaradi naložb, večjih od dohodkov. Od davkarije je zaradi otrok dobil povrnjenih 4000 dolarjev, navaja raziskava. Med letoma 2006 in 2018 je njegovo premoženje naraslo za 127 milijard dolarjev, prijavil pa je 6,5 milijarde dolarjev dohodka in plačal 1,4 milijarde dolarjev zveznega davka, kar je 1,1 odstotka od dejanske rasti premoženja.

Začela se je preiskava

V odzivu na dogajanje je Bela hiša sporočila, da je vsakršno neavtorizirano razkritje zaupnih vladnih informacij nezakonito, medtem ko so s finančnega ministrstva v pisni izjavi zapisali, da so zadevo predali FBI-ju, zveznim tožilcem in dvema notranjima nadzornima organoma, "ki so vsi popolnoma neodvisni pri preiskavi".

Davčna uprava, ki je del finančnega ministrstva, je krovni organ za zbiranje davkov, številni davčni dokumenti pa so strogo zaupni. Da poteka preiskava, je med pričanjem pred finančnim odborom v senatu potrdil tudi prvi mož zveznega davčnega urada Charles Rettig. "Zaradi spoštovanja do posameznih davkoplačevalcev ne morem razkriti podrobnosti. Potrdim pa lahko, da poteka preiskava glede domnev, da je vir informacij za članek prišel z davčne uprave." Iz ProPublice so sporočili, da so njihovi podatki zaupni, ob tem ne razkrivajo, kako so jih pridobili.

V Beli hiši poudarjajo, da razmere spremljajo zelo resno. Predsednik Joe Biden si prizadeva za dvig obdavčitve najbogatejših, da bi tako pridobil sredstva za infrastrukturne in socialne programe. Predlog je, da bi obdavčitev kapitalskega dobička za Američane, ki zaslužijo več kot milijon dolarjev letno, skoraj podvojili na 39,6 odstotka. "Zavedamo se, da je treba več storiti, da bi zagotovili, da bodo korporacije in posamezniki, ki zaslužijo največ, plačevali bolj pravičen delež."