Referendum bodo izvedli po načrtih, torej še to nedeljo.
"Referendum bo 11. maja," je napovedal eden od voditeljev separatistov Miroslav Rudenko. To odločitev je sprejel ljudski svet "Ljudske republike Doneck", je pojasnil. Republika Doneck je samooklicana in nepriznana.

Na nedeljskem referendumu naj bi v pokrajinah Doneck in Lugansk odločali, ali bi se odcepili od Ukrajine oz. razglasili neodvisnost od prozahodnih oblasti v Kijevu. Na referendumu naj bi sodelovali več kot trije milijoni tamkajšnjih prebivalcev.

Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass pojasnil še eden izmed voditeljev proruskih separatistov Andrej Purgin, odločitev o neodvisnosti Donecka ni v rokah vodstva separatistov, ampak tamkajšnjega ljudstva. "Ljudje imajo prvič priložnost za herojsko dejanje in nihče jim nima pravice to vzeti," je dodal.
Putinova taktika
Po pogovoru s švicarskim zunanjim ministrom in trenutno predsedujočim Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Didierjem Burkhalterjem je Putin v sredo proruske aktiviste na jugu in vzhodu Ukrajine pozval, naj referendum preložijo, kar mnogi zdaj vidijo kot taktični manever.
Putin je dejal, da bi preložitev glasovanja lahko pripomogla k opredelitvi pogojev, potrebnih za dialog, in umiritvi razmer. Oblasti v Kijevu je v zameno pozval k takojšnjemu končanju "vseh vojaških in kaznovalnih operacij na jugovzhodu države".
Ruski predsednik tudi meni, da so za 25. maj napovedane predsedniške volitve v Ukrajini "korak v pravo smer", kar je mnoge presenetilo, saj gre za precejšnjo spremembo politike Moskve do Kijeva. Te njegove izjave so bile podane le nekaj dni za tem, ko je njegov predstavnik povedal, da bi bile take volitve absurdne.

Moskva se je zavezala, da namerava zaščititi pravice večinoma rusko govorečih prebivalcev na jugu in vzhodu države pred "nedemokratično vlado v Kijevu". Ukrajinske začasne oblasti so zavrnile zahteve proruskih aktivistov po večji avtonomiji in so poslale vojsko, da spet zavzame uradna poslopja, ki so jih okupirali uporniki.

Opozorila pred novim fašizmom
Putin je na srečanju z voditelji članic Skupnosti neodvisnih držav - Belorusije, Armenije, Tadžikistana in Kirgizije, vse strani v Ukrajini pozval k dialogu. Pred petkovo 69. obletnico konca druge svetovne vojne je opozoril, da obstaja možnost za nov fašizem in militantni nacionalizem. Opozoril je, naj se Ukrajina ne pusti zapeljati v tovrstno ideologijo.

"Primer Ukrajine kaže, da takšna neodgovorna politika v Ukrajini vodi do bede in izgub," je poudaril ruski predsednik ter dodal, da to vodi do tega, da sto tisoči nimajo nobene možnosti mirnega in dostojanstvenega življenja. Hkrati je ocenil, da se proruska stran v Ukrajini boji možne izgube manjšinskih pravic.

Ukrajina ne verjame Putinu
Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Putinove pozive označil za "prodajanje megle". Kot je poudaril, v Ukrajini za 11. maj ni napovedan referendum. "Če so teroristi in separatisti, ki imajo podporo Rusije, dobili ukaz o preložitvi tistega, kar ni bilo predvideno, gre za njihovo notranjo poravnavo računov," je dejal.

Moskva in Nato o "slepoti"
Rusko zunanje ministrstvo je generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena obtožilo, da je slep, potem ko so v severnoatlantskem zavezništvu dejali, da niso videli nobenega dokaza o trditvah Putina, da je Moskva umaknila svoje enote z meje z Ukrajino.

Rasmussen je v Varšavi ponovil, da ni videl še nobenih dokazov, da je Moskva dejansko umaknila sile z meje z Ukrajino. "Zagotavljam vam, da bom, če bi dobili vidne dokaze, da dejansko umikajo svoje enote, prvi, ki bom to pozdravil," je dejal po pogovorih s poljskim premierjem Donaldom Tuskom. Glede obtožbe iz Moskve o "slepoti" pa je zagotovil, da vidi zelo dobro.

Washington in Bruselj proti referendumu
Bela hiša je sporočila, da bi morali "nezakonite" referendume odpovedati, ne pa samo preložiti.

Evropska unija je sporočila, da referendum o neodvisnosti v vzhodni Ukrajini ni demokratično legitimen in bi še poslabšal razmere. V Bruslju so še dejali, da Putinov poziv sprejemajo v vednost, a izpostavljajo, da bodo pozorno spremljali, ali bodo besedam sledila tudi dejanja.

EU o novih sankcijah
Veleposlaniki članic pri Evropski uniji so dosegli načelni dogovor o zaostritvi sankcij proti Rusiji, po katerem bo mogoče z zamrznitvijo premoženja kaznovati tudi podjetja na Krimu, ki podpirajo kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine.

Doslej je bilo merilo za uvrstitev na kazenski seznam kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine, ki je dejansko omogočalo le kaznovanje posameznikov, po novem pa bo to merilo razširjeno, tako da bo mogoče vključiti tudi podjetja na Krimu.

Načelni dogovor o razširitvi pravne podlage je sicer dosežen, a za uveljavitev novih sankcij je potrebna še potrditev na ministrski ravni. O tem bodo tako dokončno odločili zunanji ministri Unije na zasedanju v ponedeljek v Bruslju.

Putin odhaja na slovesnost v Normandijo
Ruski veleposlanik v Parizu je sporočil, da se bo Putin prvič po izbruhu krize srečal z zahodnimi voditelji na slovesnosti ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji prihodnji mesec.

Med svetovnimi voditelji, ki se bodo udeležili srečanja v Normandiji 6. junija, bosta tudi ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel.

"Vladimirju Putinu, predstavniku ruskega ljudstva, sem povedal, da je dobrodošel na slovesnosti," je dejal francoski predsednik Francois Hollande, medtem ko je šel francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian še dlje in dejal, da bi bila morebitna Putinova zavrnitev povabila "zgodovinska žalitev".