Ruski predsednik Putin je napovedane ukrajinske predčasne predsedniške volitve 25. maja označil za "korak v pravo smer", pri tem pa opozoril, da volitve v Ukrajini ne bodo spremenile ničesar, če "ne bodo zaščitene pravice vseh državljanov", in tukaj jasno namignil na spopade na vzhodu, ki so zahtevali že več kot sto življenj.

"Rad bi izpostavil, da so predsedniške volitve, ki jih načrtujejo v Kijevu, sicer korak v pravo smer, a če ne bodo vsi državljani Ukrajine razumeli, kako bodo po volitvah zaščitene njihove pravice, ne bodo odločile o ničemer," je dejal Putin, kar je prva podpora Kremlja ukrajinskim volitvam po februarskem padcu predsednika Viktorja Janukoviča.

Bo Putinov poziv uslišan?
Sočasno je Putin še bolj presenetil s pozivom proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine, naj prestavijo referendum o statusu Donbasa, ki bi ga morali v upornih vzhodnih regijah izvesti to nedeljo, 11. maja. Putin nagovarja proruske upornike, naj prestavijo referendum, da se "s tem vzpostavijo pogoji za dialog".

Nove ukrajinske oblasti v Kijevu in Zahod uradno Moskvo obtožujejo podpiranja separatističnih gibanj na vzhodu Ukrajine, s čimer naj bi se Rusija po Krimu razširila še na območje regij Lugansk, Doneck in Harkov. Rusija je doslej vztrajno zavračala priznanje začasnih oblasti v Kijevu, hkrati pa poudarjala pravico do zaščite rusko govoreče večine na omenjenem območju. Za nameček ima Putin tudi pooblastilo ruske dume za vojaško posredovanje v Ukrajini, če bi to zahtevale razmere.

Umik ruskih sil z obmejnega območja
Da so se v Moskvi odločili za nov pristop k reševanju vse bolj krvave ukrajinske krize, potrjuje še Putinova trditev, da so z rusko-ukrajinske meje umaknili večino vojaških enot. Po srednem srečanju s predsednikom Švice Didierjem Burkhalterjem, ki je tudi trenutni vodja OVSE-ja, je Putin dejal: "Neprestano so izražali zaskrbljenost zaradi naših čet v bližini meje z Ukrajino. Naše sile smo umaknili, danes niso več ob meji, temveč na mestih rednih vaj."

Švicarski predsednik Burkhalter je ob boku Putina napovedal, da namerava Ovse na oblasti v Kijevu in na proruske separatiste na vzhodu in jugu države nasloviti poziv, naj se dogovorijo o časovnem načrtu za mir, ki bi med drugim zajemal takojšnjo prekinitev ognja. Ovse je pripravljen pomagati financirati "nacionalni načrt razorožitve", ki bi ga morali sprejeti v Ukrajini, je še dejal.

Zadržan in skeptičen odziv
Na Putinove besede so se medtem že odzvali v Kijevu in Washingtonu, kjer so očitno skeptični. Predstavnik Bele hiše Josh Earnest je poudaril, da zaenkrat niso videli "nobenega dokaza" o umiku ruskih čet z meje, o katerem je govoril ruski predsednik. Enako je pred tem povedal neimenovani predstavnik zveze Nato.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je ocenil, da so pozivi Putina separatistom, naj preložijo referendume, neumnosti. "Za ruskega predsednika bi bilo veliko bolje, če bi bil obveščen, da za 11. maj v Ukrajini ni napovedan noben referendum," je dejal Jacenjuk med obiskom vojaških enot v okolici Slavjanska.

V petek vseeno v Sevastopol?
Na današnji dan pred dvema letoma je Vladimir Putin že tretjič prisegel kot predsednik Rusije. V tem času mu je podpora med prebivalci močno porasla, predvsem zaradi nedavne priključitve Krima Rusiji. Prav tja naj bi odpotoval že v petek, in sicer na vojaško parado v Sevastopolu.

Od KGB-ja do predsednika
Putin je bil po razpadu Sovjetske zveze v rodnem Sankt Peterburgu pomočnik župana Anatolija Sobčaka, nato pa je leta 1996 postal namestnik vodje kabineta tedanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina. Dve leti pozneje je postal vodja FSB-ja, naslednika KGB-ja, kjer je služboval v sovjetskih letih. Avgusta 1999 ga je predsednik Jelcin presenetljivo imenoval za premierja, čez pol leta je Jelcin odstopil in pot do predsedniškega mesta je bila odprta.

Menjava z Medvedjevom
Prvi predsedniški mandat je Putin začel leta 2000 in na položaju ostal dva štiriletna mandata do leta 2008, nato pa še štiri leta deloval kot premier pod predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki je bil predtem in je tudi zdaj njegov premier. Po novem podaljšanem mandatu na šest let bo na oblasti do leta 2018, takrat pa lahko na volitvah spet kandidira še za četrti predsedniški mandat.

Po Krimu rekordna podpora Rusov
Vladimir Putin med ruskim prebivalstvom uživa vse višjo podporo, k čemur je v največji meri pripomoglo dogajanje na Krimu. 93 odstotkov prebivalstva Krima je namreč 16. marca letos na referendumu izreklo večinsko podporo priključitvi polotoka Rusiji. Še pred kratkim ukrajinski, zdaj pa ruski Krim bo po nekaterih napovedih že v petek obiskal prav Putin. V pristanišču Sevastopolu naj bi se udeležil slovesnosti ob 69. obletnici konca druge svetovne vojne in 70. obletnici osvoboditve Krima in Sevastopola izpod nemško-fašističnega jarma.

Kaj bo z vzhodno Ukrajino?
Po poti krimskega scenarija si želijo iti tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so se po priključitvi Krima Rusiji v zadnjih tednih okrepile težnje proruskih separatistov po neodvisnosti tamkajšnjih regij. Te so izrazili tudi z zavzetjem stavb lokalnih oblasti v številnih mestih, ukrajinska vojska pa je v odgovor sprožila obsežno operacijo proti separatistom, s katero želi ponovno prevzeti nadzor.

Referendum o statusu tako imenovane Ljudske republike Doneck je napovedan za nedeljo 11. maja, a zaradi policijsko-vojaških operacij in današnjega Putinovega poziva je njegova izvedba močno vprašljiva.