Generalna skupščina je z veliko večino sprejela resolucijo, ki ZDA poziva k odpravi embarga proti Kubi. Proti sta glasovali le dve državi - ZDA in Izrael, medtem ko so se tri od ZDA odvisne otoške državice - Palau, Marshallovi otoki in Mikornezija - vzdržale glasovanja.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parilla je ameriško trgovinsko blokado označil za genocid in dejal, da gre za najdaljše ter najbolj nerazumljive ukrepe proti katerikoli državi. Američane je opozoril, da so Kubi škodovali za skupaj 750 milijard dolarjev.

V imenu Evropske unije je spregovoril veleposlanik Belgije Jan Grauls, ki je poudaril, da ne morejo dovoliti, da bi takšni enostranski ukrepi ovirali gospodarske in trgovinske odnose s Kubo.

Proti embargu se je izrekel celo ameriški konservativni inštitut Cato, ki je podal mnenje, da embargo proti Kubi že od propada sovjetskega komunizma leta 1991 nima več nobenega smisla.

Kuba je namreč revna država z 11 milijoni prebivalcev, ki ne predstavlja nobene nevarnosti za ameriško ali regionalno varnost. Cato je tudi ugotovil, da embargo ni z ničemer vplival na spremembo kubanske politike.