Policisti so se najprej nad menihe in druge protestnike spravili pred pagodo Švedagon in jih skušali s solzivcem ter pendreki preplašiti, a se ti niso vdali in so se napotili proti pagodi Sule v središču mesta, kjer so začeli streljati.

Že predtem je vojaška hunta v Jangonu in Mandalaju uvedla policijsko uro, pred šest največjih samostanov pa je postavila svoje enote. Tako je želela preprečiti deveti dan protestov, ki se jih je v torek udeležilo več kot 100.000 ljudi, med njimi je bilo 30.000 budističnih menihov. Jangon z okolico so oblasti razglasile za zaprto območje.

V Jangonu in Mandalaju je sicer prva noč po uvedbi policijske ure, ki velja od mraka do zore prihodnjih 60 dni, minila mirno, zjutraj pa so oblasti aretirale dva pomembna oporečnika, ki podpirata proteste. Vojaška hunta je na oblasti 45 let, proti njej pa so številne države z ZDA na čelu uvedle različne ukrepe. Politični analitiki opozarjajo, da bi se lahko ponovil scenarij iz leta 1988, ko so vojaki streljali na neoborožene protestnike in jih več tisoč ubili.

Zahod zaskrbljen, Rusija ne
Evropska unija in ZDA so izrazile zaskrbljenost nad razmerami v Mjanmaru in obsodili nasilje. Ameriški predsednik George Bush je proti hunti napovedal nove sankcije, nemška kanclerka Angela Merkel pa je kot mnogi drugi pozvala, naj mjanmarske oblasti ne uporabijo sile. Zunanji ministri držav članic EU-ja so sprejeli tudi deklaracijo o solidarnosti s prebivalci Mjanmara in tamkajšnje oblasti pozvali, naj ne uporabljajo nasilja, izrazili pa so tudi občudovanje poguma menihov, redovnic in drugih protestnikov.

Zaskrbljenosti zahodnih držav zaradi razmer v državi na jugovzhodu Azije pa ne deli Rusija, ki je zadnje dogodke označila za notranjo zadevo Mjanmara in meni, da se bodo razmere kmalu umirile. Moskva je poskuse zunanjega pritiska na Mjanmar označila za kontraproduktivne. Zaradi napetosti v državi se bo na izrednem zasedanju sestal Varnostni svet ZN-a.

K. T.