Putin, ki bo Slovenijo obiskal že drugič, prihaja na povabilo premierja Boruta Pahorja, namen njegovega obiska pa je predvsem gospodarske narave, čeprav se s sogovorniki, srečal se bo namreč tudi s predsednikom države Danilom Türkom in predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, ne bodo mogli izogniti političnim temam.

Sodelovanje Gazproma in Geoplina
Putin bo Slovenijo obiskal zaradi podpisa sporazuma o skupnem podjetju, ki bo upravljalo krak Južnega toka v Sloveniji. Tehnične podrobnosti dogovora sicer še niso znane, bosta pa pri tem sodelovala ruski energetski gigant Gazprom in slovenska družba Geoplin plinovodi. Sedež podjetja bo v Sloveniji, Gazprom in družba Geoplin plinovodi pa bosta imela vsak po 50-odstotni delež.

Ključni vprašanji pri dolgotrajnih pogajanjih sta bili, ali bo imelo skupno podjetje poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture. Slovenija tega ni sprejela in tako bo moralo skupno podjetje prestati certificiranje, kakršno se zahteva za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Prav tako skupno podjetje ne bo imelo posebnega davčnega statusa.

Bo Južni tok končan do leta 2015?
Slovenija je k Južnemu toku pristopila novembra leta 2009, ko je Pahor obiskal Moskvo. Plinovod naj bi potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa bo en krak potoval prek Grčije do južne Italije, drugi pa v Italijo čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Končan naj bi bil leta 2015, letno pa naj bi po plinovodu steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Projekt se je v zadnjem času znašel v težavah, saj Rusija s Turčijo ni uspela doseči dogovora o gradnji plinovoda pod turškim morjem. Zato se pojavljajo ugibanja, da naj bi Rusija razmišljala celo o opustitvi projekta ali o njegovi racionalizaciji, a kot zagotavljajo analitiki, gre le za pritisk na Turčijo, da bi čim prej pristopila k projektu.

Številni dvostranski dogovori med Slovenijo in Rusijo
Na Brdu naj bi delegaciji sklenili še več drugih dvostranskih dogovorov, tudi v zvezi z 31 skupnimi projekti, za katere sta se državi dogovorili februarja v Moskvi na srečanju slovensko-ruske medvladne komisije za trgovinsko, gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Velik del teh projektov je vezanih na Južni tok, sicer pa gre za projekte s petih področij, od energetike, učinkovitosti rabe in varčevanja energije do industrije in informacijske tehnologije.

Med obiskom Putina naj bi zagnali tudi Slovensko-ruski poslovni svet, ki bo povezoval slovenska podjetja, da bi lažje uspela na ruskem trgu. Podporo ustanovitvi sveta je izrazilo tudi zunanje ministrstvo, ki je že napovedalo, da bodo v prostorih veleposlaništva v Moskvi odprli posebno pisarno za poslovneže, ki prvič prihajajo v Rusijo. Ustanovitev sveta je podprl tudi ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, ki je povedal, da je neizkoriščenega potenciala za sodelovanje med državama še veliko, in napovedal, da si bo prizadeval spodbuditi aktivnejše sodelovanje malih in srednjih podjetij.

V ospredju zagotovo tudi Libija
V ospredju pogovorov med sogovornikoma bodo zagotovo tudi razmere v Libiji po začetku mednarodne operacije za zaščito civilistov. Rusija se je glasovanja v Varnostnem svetu o resoluciji, ki je odobrila uporabo "vseh potrebnih sredstev za uvedbo območja prepovedi poletov nad Libijo in za zaščito civilistov", vzdržala, Moskva pa je izrazila obžalovanje, da je prišlo do posredovanja, v katerem sami ne želijo sodelovati.

Premier Putin je prav dan pred odhodom v Slovenijo dejal, da resolucija Varnostnega sveta spominja na srednjeveške pozive h križarskim vojnam, in dodal, da je vmešavanje v notranje zadeve držav postala stalnica ameriške zunanje politike. Ob tem je poudaril, da Gadafijev režim ne spoštuje demokratičnih kriterijev, a da to še ne opravičuje vojaškega posredovanja, dogodki v Libiji pa po njegovem mnenju dokazujejo, da bi morala Rusija okrepiti svojo varnost.

Tudi Slovenija je že napovedala, da pri vojaškem posredovanju v Libiji ne namerava sodelovati, čeprav podpira vsebino resolucije Varnostnega sveta. Bo pa po Pahorjevih besedah za Slovenijo pomembna izmenjava pogledov med Slovenijo kot članico Evropske unije in Rusijo kot stalno članico Varnostnega sveta.

Prvič na Brdu z Bushem, tokrat sam
Putin je še kot ruski predsednik Slovenijo prvič obiskal leta 2001, ko se je na Brdu pri Kranju prvič srečal s tedanjim ameriškim predsednikom Georgeem Bushem. Takrat je Slovenija Putinu posredovala idejo o vzpostavitvi Foruma slovanskih kultur, ki je bil ustanovljen leta 2004 v Ljubljani, Putin pa mu pripisuje velik pomen. Članice foruma so Slovenija, Belorusija, Bolgarija, BiH, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Rusija, Slovaška, Srbija in Ukrajina. Status opazovalk imata Češka in Poljska.