Putin je predsednik Rusije postal na silvestrovo leta 1999, ko mu je stolček predal takratni predsednik Boris Jelcin. Že zdaj je na položaju voditelja države najdlje po Josefu Stalinu, saj so za njim že štirje predsedniški mandati, na vseh preteklih volitvah je prepričljivo zmagal. Spomladi se bo tako potegoval še za peti mandat.

Po ustavnih reformah, sprejetih leta 2020, se lahko namreč poteguje še za dva šestletna mandata, kar pomeni, da bi lahko ostal na položaju celo od leta 2036. Če teh sprememb ne bi uvedli, za predsednika ne bi mogel več kandidirati, saj bi se mu 7. maja prihodnje leto mandat končal z iztekom sedanjega drugega zaporednega mandata, potem ko je bil predsednik države tudi med letoma 2000 in 2008.

Ko je Putin vojnim veteranom, ki so se vrnili z bojišč v Ukrajini, podelil najvišje rusko vojaško priznanje, zlato zvezdo junak Rusije, ga je neki vojak vprašal, ali bo marca prihodnje leto kandidiral na predsedniških volitvah. "Ne bom skrival, da sem v različnih obdobjih razmišljal drugače, vendar je zdaj čas za odločitev. Kandidiral bom za predsednika," je nato Putin potrdil v Kremlju. Volitve bodo potekale od 15. do 17. marca, zmagovalec bo na nov mandat prisegel maja.

Do zdaj protikandidatov malo

Kot poročajo tuji mediji, bodo volitve za 71-letnega Putina zgolj formalnost, saj bo ob podpori države, državnih medijev in ob skoraj popolni odsotnosti vplivnih opozicijskih kandidatov skoraj zagotovo zmagal. Kandidaturo sta do zdaj napovedala še dva politika, nekdanji poslanec Boris Madeždin, in Jekaterina Duncova, novinarka in pravnica. Da bi lahko kandidiral, je napovedal tudi nacionalist, ki podpira rusko invazijo v Ukrajini, Igor Girkin, a mu bodo oblasti to verjetno preprečile, saj čaka na sojenje zaradi ekstremizma, poroča Guardian.

Navalni: Za kogar koli, razen za Putina

Opozicijski politiki so volitve že označili za farso demokracije v državi, ki jo označujejo za "skorumpirano diktaturo Putinove Rusije". Opozicijski voditelj Aleksej Navalni je iz zapora ta teden že pozval volivce, naj volijo kogar koli drugega, razen Putina. "Za Putina so volitve leta 2024 referendum za potrditev njegovih dejanj, za potrditev vojne. Prekinimo njegove načrte in poskrbimo, da 17. marca nikogar ne bodo zanimali ponarejeni izidi, ampak da bo vsa Rusija videla in razumela: volja večine je, da mora Putin oditi."

Nekatere neodvisne javnomnenjske raziskave kažejo, da ima Putin več kot 80-odstotno podporo pri volivcih.

Čeprav na volitvah verjetno ne bo imel prave konkurence, pa se bo moral soočiti z resnimi izzivi. Vojna v Ukrajini je sprožila največjo konfrontacijo z Zahodom po kubanski raketni krizi leta 1962, zahodne sankcije so povzročile velik šok za rusko gospodarstvo. Putin se je junija spoprijel tudi s sicer neuspelim uporom vodje najemniške vojske Wagner, Jevgenijem Prigožinom, ki je dva meseca pozneje umrl v letalski nesreči.

Zahod Putina označuje za vojnega zločinca in diktatorja, Putin pa vojno v Ukrajini predstavlja kot del širšega boja z ZDA, ki si po besedah kremeljske elite prizadevajo razdrobiti Rusijo, pridobiti njene velike naravne vire in nato obračunati še s Kitajsko.