In čeprav so že takrat mnogi kritiki in poznavalci razmer opozarjali pred takim pavšalnim črno-belim deljenjem, ki na eni strani demonizira režim, na drugi pa nekritično poveličuje upornike, ki že takrat niso bili homogena celota, je stališče Bele hiše ostalo nespremenjeno. Asad mora oditi.

Vojaškega posredovanja na koncu kljub vsemu ni bilo - večinoma zaradi negativnega javnega mnenja tako Američanov, utrujenih od dveh bolj ali manj neuspešnih vojn, kot tudi Britancev. So pa upornike tako ali drugače podpirali - tako z medijsko podporo kot tudi s finančno in z orožjem (sirske upornike so med drugim oboroževali ZDA, Evropa, Savdska Arabija, Katar in Turčija).

Strah in trepet IS-a
Prevrtimo čas za leto naprej, ko je Obama odobril omejene zračne operacije v Siriji in Iraku - a ne proti zlem silam Bašarja Al Asada, ampak proti zloglasnim silam IS-a. Naj osvežimo spomin: IS, samooklicana Islamska država, je zgolj struja bolj skrajnih islamističnih upornikov, ki se borijo proti Asadu, in ni nastala čez noč, ampak je bila vseskozi del razdrobljenih uporniških skupin.

Danes tudi za Zahod ni dvoma, da gre za teroristično organizacijo, tako okrutno, da se je je odrekla celo Al Kaida. Enega za drugim zavzema IS-območja v Iraku in Siriji, izvaja genocid nad manjšinami, si podreja prebivalstvo, uvaja strogo šeriatsko pravo, reže glave ujetnikom (denimo ameriškemu novinarju Jamesu Foleyju) in paradira s takimi podvigi po družbenih omrežjih. V imenu Alaha, a nikakor z blagoslovom večinskega dela muslimanov, bolj "obsedeni z lastno podobo in narkomansko odvisni od globalizacije svojega resničnostnega šova", kot je v Delu zapisal Boštjan Videmšek.

Tragična ironija
Kot piše Ishaan Tharoor v Washington Postu, gre za tragično ironijo, a razvoj dogodkov ni ravno presenetljiv. Mnogi so namreč opozarjali pred brezglavo gonjo Zahoda proti Al Asadu, saj so se bali, kaj bi zapolnilo prazen prostor, ki bi ga za seboj zapustil odstavljeni predsednik. In eden najglasnejših kritikov ameriškega posredovanja je bil takrat ruski predsednik Vladimir Putin. "Napad bi okrepil nasilje in sprostil nov val terorizma. Lahko bi spodkopal multilateralna prizadevanja za rešitev iranskega jedrskega problema in izraelsko-palestinskega konflikta ter še nadaljnjo destabiliziral Bližnji vzhod in Severno Afriko. Lahko bi vrgel iz ravnotežja celoten sistem mednarodnega prava in reda," je zapisal Putin v gostujoči kolumni v New York Timesu septembra lani.

V nasprotju z Washingtonom Putin na konflikt v Siriji ni gledal tako enoplastno: "Sirija ni priča boja za demokracijo, ampak oboroženemu konfliktu med vlado in opozicijo v multireligiozni državi. V Siriji se danes borijo plačanci iz arabskih držav in na stotine borcev iz zahodnih držav in celo Rusije, kar nas močno skrbi. Se nihče ne boji, da se bodo vrnili v naše države z izkušnjami, pridobljenimi v Siriji?"

Londonski džihadist
Danes to dejansko skrbi tako ZDA kot EU - dokazano vse več je namreč evropskih državljanov, ki se borijo v vrstah IS-a. Britanski obveščevalci v teh dneh preiskujejo Abdel-Majeda Abdela Baryja, londonskega didžeja iz premožne družine, ki se je pred letom pridružil skrajnim islamistom v Siriji in naj bi bil zamaskirani Foleyjev rabelj na srhljivem posnetku obglavljanja, ki je pretresel svet. Ta konec tedna je bil v Siriji, v spopadu med silami IS-a in rivalsko uporniško, z Al Kaido povezano skupino al-Nusra ubit Douglas McCain, 33-letni Američan (in nadobudni raper), ki se je pred 10 leti spreobrnil v islam.

Po podatkih ameriških obveščevalcev naj bi se v Siriji borilo več kot sto ameriških državljanov, medtem ko naj bi bilo Britancev več sto. Po ocenah ameriškega State Departmenta se v Siriji danes bori okoli 12.000 tujih borcev iz najmanj 50 držav. In da se med seboj pobijajo okrutni pripadniki IS-a in pridruženi člani Al Kaide, pove veliko o kompleksnosti vojne v Siriji, ki nikakor ni tako črno-bela, kot so jo še pred letom skušali prikazati na Zahodu.

Pa čeprav se je vse skupaj zdaj že davnega marca 2011 res začelo s povečini mirnimi protesti proti vladnemu režimu. Ta se je odzval agresivno in kmalu so napetosti prerasle v državljansko vojno, ki je zahtevala že okoli 200.000 življenj.

IS obtožen grozodejstev v Siriji
In če je Zahod še pred letom za vojne zločine krivil predvsem vladne sile, si danes nihče več ne more zatiskati oči. Združeni narodi tako v svojem danes objavljenem poročilu vojnih zločinov obtožujejo tako IS kot režim v Siriji. Sunitskim skrajnežem očitajo grozljivo nasilje nad civilisti, ki vključuje javne usmrtitve in pohabljanje, veliko trpljenje pa prebivalcem še naprej povzročajo tudi režimske sile in druge oborožene skupine.

V poročilu neodvisna preiskovalna komisija ZN-a izpostavlja, da na območjih, ki so pod nadzorom IS-a, predvsem na severu in severovzhodu Sirije, ob petkih redno izvajajo usmrtitve, bičanja in pohabljanje na javnih trgih. Med žrtvami so največkrat moški, usmrtili pa naj bi tudi že 15 let stare fante. Pri tem prebivalce, tudi otroke, silijo, da prisostvujejo javnim usmrtitvam, na katerih žrtve usmrtijo z obglavljanjem in streli v glavo. Trupla so nato na ogled na javnem kraju tudi po nekaj dni. Ženske so kaznovane z bičanjem, ker ne sledijo pravilom oblačenja, kot jih določa IS, v svoje vrste pa skrajneži rekrutirajo tudi deset let stare fante.

Vsega skupaj naj bi IS, ki je junija na območjih Iraka in Sirije razglasil kalifat, v Siriji štel okoli 50.000 pripadnikov.

Grožnja za manjšine
Islamska država je po prepričanju komisije velika grožnja za civilno prebivalstvo, še posebej za manjšine na območjih, ki jih imajo skrajneži pod nadzorom tako v Siriji kot drugod. Že zgoraj omenjeno vključevanje vse več džihadistov iz tujine pa poleg tega veča nevarnost, da bi se sirska vojna razširila še drugam. Kot je dejal predsednik komisije Paulo Pinheiro, je za boj proti sunitskim skrajnežem treba končati konflikt v Siriji. Obenem pa je opozoril, da bi bilo nevarno vso pozornost osredotočiti na Islamsko državo, saj da ta "nima monopola nad brutalnostjo v Siriji".

Vojnih zločinov nad civilisti tako komisija obtožuje tudi vladne sile in druge oborožene skupine. Med drugim režimska vojska obstreljuje stanovanjska območja z raketami in sodi, napolnjenimi z eksplozivom in klorom. Kemično orožje naj bi bilo v konfliktu aprila letos uporabljeno osemkrat.