Za MMC je Grošelj ocenil, da se bo s prihodom Dimitrija Medvedeva v Kremelj spremenila kvečjemu oblika zunanje politike, korenitih vsebinskih sprememb pa ni pričakovati, meni Grošelj, ki smo mu zastavili nekaj vprašanj in ga povprašali za komentar. Kot meni Grošelj, je Putin z volitvami dosegel svoj cilj - stabilnost v državi. "Stabilnost je bila njegova ključna naloga, saj je želel, da se ne bi ponovilo stanje v devetdesetih, je pa to dosegel tudi na račun manjše ravni demokracije in sporov z Zahodom."

Krepi se ruska identiteta
"Glede Putina bi bilo pomembno poudariti, da je v Rusiji v zadnjih letih dosegel nekaj, kar bo zelo dolgoročno vplivalo na državo in svet. Rusijo je ponovno rusificiral, kar pomeni, da je Rusija postala spet ruska država, kar bivša SZ ni bila. To se vidi ne v sovjetski nostalgiji, ki ni ključnega pomena, ampak v iskanju korenin v ruski tradiciji pred letom 1917 in vgradnji nekaterih ključnih sovjetskih tradicij (zmaga v domovinski vojni, podobnost himen, položaj velike sile) v sodobno rusko identiteto."

"Poleg tega je ruska pravoslavna vera postala de facto državna religija in vir identitete za Ruse. To pa postaja vse pomembnejši dejavnik za 22 milijonsko rusko govorečo manjšino na območju bivše SZ, ki šele sedaj pridobiva svojo pravo identiteto in s tem odnos do večinskih narodov na ozemljih, kjer biva. Zato ni presenečenje, da se krepijo ruska nacionalna gibanja na ozemljih držav bivše SZ. Lep primer tega so bili lanski nemiri v Estoniji."

Menite, da se obetajo spremembe ruske ustave, ki bodo povečale pristojnosti premierja?
Po moji oceni scenarij ustavnih sprememb ni preveč verjeten, ker bi to zaradi zmanjševanja ustavnih pristojnosti predsednika države zahtevalo ponovne predsedniške volitve in morda celo nove volitve v Dumo. Bolj verjetno je, da se bo izoblikoval sistem vladavine, v katerem bo
pomembnejšo vlogo od samih ustavnih pristojnosti igrala neformalna struktura oblasti, ki jo je v zadnjih osmih letih oblikoval predsednik Putin. Sam ocenjujem, da Medvedev ni dovolj močna politična figura, da bi lahko realno konkuriral Putinu. Čeprav bo imel na voljo res velika predsedniška pooblastila, dvomim, da bi se lojalnost večine krogov okoli sedanjega predsednika Putina prenesla na Medvedeva. Kajti znotraj te politične elite obstajajo pomembne razlike in trenja, zaradi katerih je Putin še vedno večini te elite najboljša rešitev. Putin bo ostal nedvomni vodja te elite oz. sedanje vladajoče elite v Rusiji. Seveda pa ne moremo izključiti možnosti, da sčasoma postane tudi Medvedev recimo temu polnokrvni predsednik in tudi dejansko prevzame oblast v državi.

Kaj lahko pomeni pritožba, ki jo je zaradi nepravilnosti napovedal Zjuganov?
Nič bistvenega, saj Zjuganov ne uživa večje podpore med ruskimi volilci in dosežen rezultat odseva njegov realen političen doseg, morda ga celo malce presega, saj vsi njegovi volilci najverjetneje niso hkrati tudi podporniki njegove komunistične stranke. Nikakor ni pričakovati kakšnih nemirov ali barvnih revolucij, saj v Rusiji ni nezadovoljstva, kakršnemu smo bili priča v drugih državah Skupnosti neodvisnih držav. Poleg tega pa so ruski državljani še vedno siti različnih revolucij in v veliki meri vendarle želijo neko stabilnost in predvsem možnosti razvoja ter rasti osebne življenjske ravni. Zato zaradi Zjuganova in njegovih postopkov ni pričakovati večjih nemirov ali protestov, isto velja tudi za t.i. liberalno opozicijo (Kasjanov, Kasparov), saj njihove ideje za zdaj še nimajo večje javne podpore v Rusiji. Ideja liberalizma je v Rusiji, zaradi divjih Jelcinovih let in zlorab te ideje s strani oligarhov, še vedno dokaj nepopularna.

Ksenja Tratnik