"Izidi referendumov so dobro znani in prepričan sem, da bo zvezna skupščina podprla štiri nove subjekte Rusije, ker je to volja milijonov ljudi," je v uvodu dejal Putin. Izide referendumov je označil za "naravno in neodtujljivo pravico" prebivalcev, ki je zapisana tudi v Ustanovni listini Združenih narodov.

"Režim v Kijevu je tistim, ki so se odločili sodelovati na referendumu, grozil z represijo. A Kijev mora spoštovati voljo ljudstva. Gre za neodtujljivo pravico, ki je zapisana v prvem členu Ustanovne listine Združenih narodov. Ljudje, ki živijo v regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, so za vedno postali naši rojaki. Branili bomo svojo zemljo na vse načine, v novih regijah pa bomo izboljšali varnost. Naši bratje in sestre v Ukrajini pripadajo enemu ljudstvu," je še dejal Putin.

Kijev je pozval, da takoj "ustavi sovražnosti in se vrne za pogajalsko mizo".

Kritike "imperialističnega Zahoda"

Ob tem je obtožil Zahod, da je po razpadu Sovjetske zveze menil, da bo "ves svet sprejel njegovo diktaturo" in da še naprej išče načine, kako oslabiti Rusijo. "Zahod vodi hibridno vojno proti Rusiji. Naš razvoj in naša kultura sta grožnja Zahodu."

"Rusija bo branila svoje vrednote in svojo domovino. Številne pogodbe z Zahodom so bile prekršene, zato Zahod nima nikakršne moralne pravice, da govori o demokraciji. Zahodne elite so takšne, kot so vedno bile – kolonizatorji, saj ne smejo pozabiti na svojo kolonialno preteklost, ki se je začela v srednjem veku," je še dejal.

Kritiziral je tudi Evropo, ki se je po njegovem mnenju uklonila ZDA, za sabotaže na plinovodu Severni tok pa obtožil "anglosaški svet".

Po priključitvi štirih regij si bo po Putinovih besedah Rusija prizadevala obnoviti porušena mesta in vasi ter razviti tamkajšnjo infrastrukturo, zdravstvene institucije in šole.

Putin je nato postavil na glavo trditve številnih svetovnih voditeljev, ki so pred kratkim dejali, da je napad na Ukrajino ključno vplival na cene energentov. "Rusija ni izvor energetskih težav Evrope," je dejal in pojasnil, da je energetska kriza posledica "večletnih napačnih politik", ki so potekale že veliko pred vojno v Ukrajini.

Predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je predtem dejal, da bo morebiten napad na katero koli regijo, ki si jih bo priključila, razumela kot napad na Rusijo.

EU: Te poteze Rusije so neveljavne

Članice Evropske unije so že sporočile, da "ostro zavračajo in jasno obsojajo nezakonito priključitev ukrajinskih regij". "Nikoli ne bomo priznali nezakonitih 'referendumov', ki jih je Rusija izvedla kot izgovor za nadaljnje kršenje ukrajinske neodvisnosti. Te poteze Rusije so neveljavne."

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je obsodil priključitev štirih regij Rusiji in jo označil za nezakonito in nelegitimno. Ob tem je Moskvo posvaril pred hudimi posledicami, če namerava v vojni uporabiti jedrsko orožje, in obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini. "Zavezniki Nata ne priznavajo nobenega od teh ozemelj kot del Rusije in tega ne bodo storili niti v prihodnje," je dejal.

Putin je v četrtek že podpisal odloka, s katerima je Rusija priznala "državno suverenost in neodvisnost" ukrajinskih regij Zaporožje in Herson. Odloka o "suverenosti" regij Zaporožje in Herson sta bila objavljena tudi na uradni ruski zakonodajni spletni strani in že veljata. V odlokih piše, da je neodvisnost dveh regij "priznana v skladu z mednarodnim pravom in zagotovljena z listino Združenih narodov", piše BBC.

A generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je opozoril, da vsakršna priključitev ozemlja druge države na podlagi uporabe sile krši tako listino kot mednarodno pravo. "Gre za nevarno stopnjevanje razmer, kakršnemu v sodobnem svetu ni mesta," je dodal. Putinovi potezi nasprotuje tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je ruskemu predsedniku v telefonskem pogovoru predlagal nov krog mirovnih pogajanj z Ukrajino.

Referendume o neodvisnosti in priključitvi omenjenih štirih regij Rusiji so tamkajšnje proruske separatistične oblasti izvedle med 23. in 27. septembrom ter nato sporočile, da se je za priključitev izrekla velika večina, ponekod kar 99 odstotkov, volivcev. Po preštetju vseh glasovnic naj bi v Donecku za priključitev Rusiji glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku več kot 98 odstotkov, v Zaporožju več kot 93 odstotkov, v Hersonu pa nekaj več kot 87 odstotkov.

Štiri regije skupaj s polotokom Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila že leta 2014, predstavljajo slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja – okoli 90.000 kvadratnih kilometrov, kar je približno toliko, kot na primer obsegata Portugalska ali Madžarska.

"Nikoli, nikoli, nikoli ne bomo priznali zahtev"

Putin je javno izjavil, da bi lahko za obrambo teh ozemelj Rusija uporabila tudi jedrsko orožje.
Zahod in Ukrajina referendumov ne priznavata. "ZDA ne bodo nikoli priznale poskusov Rusije, da si priključi dele ukrajinskega ozemlja," je v četrtek zatrdil ameriški predsednik Joe Biden. Zagotovil je, da ZDA ne bodo nikoli priznale izidov lažnih ruskih referendumov na zasedenih ozemljih Ukrajine. Referendume je označil za grobo kršitev mednarodnih načel. "Glede tega želim biti zelo jasen. ZDA ne bodo nikoli, nikoli, nikoli priznale zahtev Rusije po suverenih ozemljih Ukrajine," je dejal Biden na srečanju z voditelji pacifiških otokov v Washingtonu. "Tako imenovani referendumi so bili prevara, popolna prevara. Izidi so bili izdelani v Moskvi. Resnična volja ukrajinskega ljudstva se kaže vsak dan, z žrtvovanjem življenj za obrambo neodvisnosti države," je dejal Biden.

Državni sekretar Antony Blinken je referendume označil za žalitev mednarodnega miru. "Kremeljski navidezni referendumi so jalovo prizadevanje, da bi prikrili to, kar pomeni nadaljnji poskus zavzetja ozemlja v Ukrajini," je dejal Blinken.

Ameriški senat je medtem potrdil 12 milijard dolarjev nove gospodarske in vojaške pomoči Ukrajini. Ukrep vključuje tri milijarde dolarjev za orožje, oskrbo in plače za ukrajinsko vojsko ter pooblašča predsednika Bidna, da odredi Pentagonu, naj Ukrajini pošlje za 3,7 milijarde dolarjev orožja in materiala. Ukrajina bo dobila tudi 4,5 milijarde dolarjev za ohranjanje stabilnosti državnih financ in delovanje vlade.

"Sedem mesecev od začetka vojne je popolnoma jasno, da je ameriška pomoč v veliki meri pomagala ukrajinskemu ljudstvu, da se je uprlo Putinovi zlobni in podli agresiji," je dejal vodja senatne večine Chuck Schumer. Pomoč je sicer del kratkoročnega podaljšanja zveznega proračuna. Proračunsko leto 2022 se namreč izteče danes in demokratom ter republikancem se za proračun za leto 2023 še ni uspelo dogovoriti.

Zelenski Rusom: Putina je treba ustaviti

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v rednem videonagovoru Ruse znova pozval, naj se uprejo predsedniku Vladimirju Putinu in ustavijo vojno v Ukrajini. "Da se to konča, morate ustaviti tega človeka v Rusiji, ki si želi vojne bolj kot življenja," jim je sporočil na predvečer ruske priključitve štirih ukrajinskih regij. Rusija se po njegovih besedah še lahko izogne najbolj bolečim posledicam svoje vojne proti Ukrajini, a za to je treba ustaviti Putina.

Načrtovana priključitev štirih ukrajinskih regij Kremlju ne bo prinesla pričakovanih rezultatov, ampak bi samo Rusijo neločljivo povezala s katastrofo brezzakonja, kakršni smo priča v regijah, ki so jih proruske sile zavzele leta 2014, je zatrdil.

Pozneje je Zelenski objavil še ločen videoposnetek, v katerem se je obrnil na prebivalce etnično mešanega Kavkaza. Med ruskimi vojaki na bojiščih v Ukrajini naj bi namreč prevladovali prav pripadniki etničnih manjšin. Rusijo je obtožil, da prinaša smrt, mučenje, posilstva in uničenje. "To je mogoče ustaviti," je poudaril, a ruski državljani se morajo "dvigniti in upreti". Obenem je pohvalil nasprotovanje, ki so ga Rusi pokazali ob odločitvi Kremlja za delno mobilizacijo rezervistov.

Povedal je še, da je bilo v Ukrajini ubitih že 58.000 Rusov, česar sicer Moskva ni potrdila in tudi ni mogoče neodvisno preveriti. Opozoril je, da bodo številne ruske vojake pošiljali v boj brez oznak in dokumentov, tako da jih ne bo mogoče identificirati. Zato Rusom svetuje, da si svoja imena tetovirajo, tako da bodo lahko, če bodo ubiti, trupla vrnili svojcem.

Norveška poostrila nadzor na meji z Rusijo, Finska zaprla mejo

Norveška je zaradi delne mobilizacije v Rusiji poostrila nadzor na meji s to državo in povečala tudi stopnjo pripravljenosti, je sporočilo norveško ministrstvo za pravosodje. Norveška, ki ni članica Evropske unije, je pa članica schengenskega območja, meji na Rusijo na skrajnem severu, državi imata približno 196 kilometrov kopenske meje. Edini uradni mejni prehod med državama je Storskog, ki je trenutno tudi edini kopenski mejni prehod, prek katerega lahko ruski turisti še pridejo v Evropo. Norveška ministrica za pravosodje Emilie Enger Mehl je sicer opozorila, da bi se razmere lahko kmalu zaostrile. "Če bo treba, bomo mejo zaprli," je dejala.

Sosednja Finska je svojo 1340 kilometrov dolgo mejo z Rusijo za ruske turiste zaprla opolnoči, potem ko so prejšnji teden na njej opazili povečano število nezakonitih migracij. Finsko-ruska meja, najdaljša meja kake članice EU-ja z Rusijo, sicer ostaja odprta za nekatere izjeme, kot so obiski ožjih družinskih članov in dostop do zdravstvenih storitev. Mejo med državama lahko še naprej prečkajo tudi tisti Rusi, ki na Finskem delajo ali se izobražujejo.

Preostale države članice Unije, ki mejijo na Rusijo – Litva, Latvija, Estonija in Poljska – so svoje meje za ruske državljane s turističnimi vizumi zaprle 19. septembra.