V Rusiji je bilo med novimi protesti zaradi mobilizacije rezervistov pridržanih več ljudi, navajajo aktivisti za državljanske pravice. Po navedbah BBC-ja naj bi danes aretirali približno 100 ljudi, približno 60 samo v mestu Novosibirsk v Sibiriji.

Fotografije in posnetki, ki so jih objavili neodvisni mediji, prikazujejo protestnike v mestih Habarovsk, Irkutsk, Tomsk in Čita, načrtovali naj bi jih tudi v Moskvi in Sankt Peterburgu.

Protesti po vsej državi so se začeli zaradi ukaza ruskega predsednika Vladimirja Putina o mobilizaciji rezervistov, ki ga je izdal v sredo. Prvi protesti so potekali že na dan objave ukaza, po podatkih portala za državljanske pravice OVD-Info je bilo skupno doslej pridržanih več kot 1300 ljudi.

Ruski moški bežijo iz države

Medtem ruski moški še naprej bežijo iz države, da bi se izognili vpoklicu v vojsko. "Na eni od nadzornih točk ob meji je precejšnja gneča, zaznavamo približno 2300 osebnih vozil," so sporočile oblasti v ruski regiji, ki meji na Gruzijo, in ljudem odsvetovale potovanje.

Povečan je tudi promet na meji med Rusijo in Finsko. Po besedah vodje regionalnih oblasti v južni Kareliji na Finskem Satu Sikanen se je število prihodov iz Rusije od prejšnjega tedna podvojilo.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem za portal Politico izrazil prepričanje, da bi moral EU dovoliti vstop ruskim državljanom, ki želijo pobegniti iz države. Dodal je, da bi moral EU načeloma "sprejeti ljudi, ki so v nevarnosti zaradi svojih političnih stališč".

Rusija zaostrila kazen vojakom za predajo in zavrnitev boja

Putin je sicer danes tudi podpisal zakon, s katerim je zaostril kazni za prostovoljno predajo in zavračanje odhoda v boj. Ruskim dezerterjem zdaj namesto pet let grozi do deset let zapora.

Prav tako je Putin podpisal poseben zakon, s katerim olajšuje dostop do ruskega državljanstva vsem tujcem, ki se želijo pridružiti ruski vojski.

Zaostritev sledi poročilom, da so nekateri ruski vojaki v Ukrajini zavrnili boj, in poročilom o nabornikih, ki so pobegnili iz države, da bi se izognili napotitvi na fronto.

Napeto ob referendumu

V okupiranih ukrajinskih pokrajinah sicer drugi dan potekajo referendumi o priključitvi Rusiji. Zahodna skupnost referendume označuje za neveljavne. Glasove od vrat do vrat pobirajo vojaki. "Odgovoriti moraš ustno, vojak odgovor označi na listu in ga obdrži," je neimenovana ženska v Energodarju, kjer stoji tudi jedrska elektrarna Zaporožje, povedala novinarju BBC-ja.

V južni pokrajini Herson so ruski vojaki z volilno skrinjico stali kar sredi mesta, kjer so pobirali glasove.

Ruski državni mediji poročajo, da glasovanje poteka od vrat do vrat zaradi varnosti. "Osebno glasovanje bo potekalo izključno 27. septembra. Ob drugih dneh bo glasovanje organizirano po skupnostih in od vrat do vrat," navaja tiskovna agencija Tass.

Neka ženska iz Melitopolja je za BBC povedala, da sta dva lokalna "kolaboranta" z dvema ruskima vojakoma prispela v stanovanje njenih staršev. "Moj oče je obkrožil 'ne'. Moja mama je stala zraven in vprašala, kaj se bo zgodilo, če obkrožijo ne. Rekli so, da nič," je povedala, a dodala, da mamo zdaj skrbi, da jih bodo preganjali.

Po poročanju BBC-ja prisotnost oboroženih sil pri glasovanju ni skladna s trditvijo Moskve, da so referendumi pošteni in svobodni.

Volilna komisija zadovoljna z udeležbo

V regiji Doneck je bila volilna udeležba v petek po navedbah lokalnih volilnih uradnikov 23,6-odstotna. V Zaporožju naj bi v petek glasovalo več kot 20 odstotkov volilnih upravičencev, v Hersonu pa okrog 15 odstotkov, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.

"Po našem mnenju je to dovolj za prvi dan glasovanja," je dejala Marina Zaharova, vodja volilne komisije v Hersonu, ki jo je vzpostavila Rusija.

Volišča so za prebivalce štirih zasedenih ukrajinskih regij, ki zdaj živijo v Rusiji, vzpostavili tudi v ruski prestolnici. V Moskvi in Sankt Peterburgu so se podporniki ruskih oblasti udeležili shodov v podporo referendumom in vojnim prizadevanjem.

Ukrajinski uradniki so povedali, da naj bi samooklicane proruske oblasti ljudem ponekod prepovedale zapustiti nekatera območja do konca štiridnevnega glasovanja, ki se končuje v torek.

Dodajajo, da so oborožene skupine vojakov trkale na vrata domov in pobirale glasove, zaposlenim v določenih podjetjih in državnih službah pa naj bi grozili, da jih bodo odpustili, če se referendumov ne bodo udeležili. Teh trditev ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Referendumi bodo trajali skupno pet dni. Rusiji naj bi omogočili, da štiri okupirane pokrajine razglasi za svoja ozemlja. V samooklicanih ljudskih republikah Doneck in Lugansk prebivalci odgovarjajo na vprašanje, ali "podpirajo priključitev svoje republike kot federalnega subjekta Rusiji". Glasovnice so na voljo samo v ruščini.

V Hersonu in Zaporožju se vprašanje glasi, ali so "naklonjeni odcepitvi pokrajine od Ukrajine, ustanovitvi neodvisne države in poznejši priključitvi kot federalnega subjekta Rusiji". Glasovnice so na voljo v ruščini in ukrajinščini. Štiri pokrajine so pod popolno ali delno okupacijo Rusije in skupaj predstavljajo 15 odstotkov ozemlja Ukrajine.

Zahoda referendumov ne bo priznal

Ukrajina, zahodni voditelji, države skupine G7 in Združeni narodi so medtem obsodili sporne referendume in jih označili za predpripravo na nezakonito priključitev zasedenih ozemelj Rusiji.

Ameriški predsednik Joe Biden je referendume označil za prevaro in dejal, da gre za "lažno pretvezo" za priključitev delov Ukrajine, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom. "ZDA nikoli ne bodo priznale ukrajinskega ozemlja kot nič drugega kot del Ukrajine," je dejal.

Britanski zunanji minister James Cleverly je dejal, da ima Združeno kraljestvo dokaze, da so ruski uradniki že postavili cilje za "izmišljeno volilno udeležbo in delež glasov na teh lažnih referendumih".

Putin naj bi se dejavneje vključil v vojno

Ruski predsednik Putin naj bi se medtem dejavneje vključil v strateško načrtovanje vojne v Ukrajini. Po navedbah ameriških uradnikov, ki jih navaja New York Times, je Putin denimo zavrnil umik vojske iz Hersona.

Putinova večja strateška vpletenost naj bi domnevno povzročila tudi napetosti na relaciji z vojaškimi poveljniki, saj naj bi jim dejal, da so vse odločitve na terenu v njegovi pristojnosti. S tem si Putin želi izogniti kakršni koli ukrajinski zmagi, ki bi lahko še dodatno zmanjšala priljubljenost vojne doma, Kremelj pa skuša z napovedjo delne mobilizacije vojakov ta teden znova prevzeti vodilno vlogo v konfliktu.

Tudi po navedbah britanskega obrambnega ministrstva so poveljniki ruskih sil vse bolj zaskrbljeni zaradi neuspehov v operacijah, zato se zdi, da pozornost med drugim usmerjajo v razstreljevanje jezov, da bi z njimi poplavili morebitne prehode ukrajinske vojske.

Na trenje znotraj ruskih sil kaže tudi današnja zamenjava najvišjega ruskega generala, zadolženega za logistiko. "General Dmitrij Bulgakov je bil razrešen s položaja namestnika ministra za obrambo, nadomestil pa ga bo generalpolkovnik Mihail Mizincev," je na Telegramu sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Invazija in tudi nedavni uspehi ukrajinske vojske so razkrili pomembne logistične pomanjkljivosti ruskih sil. Številni analitiki menijo, da je prav logistika najšibkejši člen ruske vojske, ki ji povzroča težave že od samega začetka ofenzive.

Zelenski vpoklicanim Ukrajincem: Sabotirajte sovražnika

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem večernem nagovoru medtem pozval prebivalce območij pod ruskim nadzorom, ki so bili vpoklicani v rusko vojsko, naj "sabotirajo vsako sovražnikovo dejavnost".

Ukrajina je odvzela diplomatsko akreditacijo iranskemu veleposlaniku zaradi uporabe iranskih brezpilotnih letal v ruski vojski, je v petek zvečer poročala ukrajinska državna agencija Ukrinform. Napovedali so tudi znatno zmanjšanje števila diplomatskega osebja na iranskem veleposlaništvu v Kijevu.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je dobava iranskega orožja Rusiji "v neposrednem nasprotju s stališčem nevtralnosti, spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine" in da gre za "sovražno dejanje, ki je resen udarec za ukrajinsko-iranske odnose".

Ukrajinske oborožene sile so v petek sporočile, da je bilo na jugu države skupno sestreljenih šest brezpilotnikov iranske izdelave. V napadu z brezpilotniki na Odeso je bil ubit en civilist.