Po preštetih 99 odstotkih glasov je stranka Enotna Rusija zmagala s skoraj 50 odstotki podpore (49,8), kar je nekoliko manj kot na volitvah 2016, ko je osvojila 54,2 odstotka glasov. To pomeni, da bo v ruski dumi s 450 sedeži sedelo več kot dve tretjini njenih poslancev.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je volivcem za izkazano zaupanje zahvalil. "Rad bi izrazil hvaležnost državljanom Rusije in hvala za vaše zaupanje, dragi prijatelji," je povedal v prvem odzivu po volitvah. Ob tem je izrazil upanje, da bodo poslanci novega sklica dume storili vse, kar lahko, da bi upravičili zaupanje svojih volivcev. "Imamo en skupen cilj: blaginja Rusije in njenih državljanov," je poudaril.

Z 18,9 odstotka podpore ji sledi Komunistična partija, ki ji je podpora narasla za osem odstotkov. Vendar pa je njen predsednik stranke Genadi Zjuganov obtožen kršitev, tudi ponarejanja glasovnic, poroča AP.

Petodstotni volilni prag je uspelo prestopiti še skrajno desnim Liberalnim demokratom, ki so osvojili 7,5 odstotka glasov. Prav toliko glasov je osvojila socialistična stranka Pravična Rusija – patrioti. Za Novo ljudsko stranko pa je glasovalo 5,3 odstotka volivcev. Vse stranke so blizu Kremlju.

Obtožbe o prisilnem glasovanju

Opozicijske stranke opozarjajo na številne volilne kršitve, kot sta glasovanje pod prisilo in večkratno glasovanje. Izpostavili so zamude pri objavi izidov elektronskega glasovanja v Moskvi. Te so objavili šele danes popoldne, medtem ko so izide elektronskega glasovanja drugod po državi že nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo.

Tudi neodvisna organizacija za spremljanje volitev Golos je volilno komisijo pozvala k razveljavitvi izidov elektronskega glasovanja v prestolnici. Predstavnik Golosa Roman Udot je na Facebooku zapisal, da je število oddanih glasovnic močno preseglo število registriranih volivcev.

Parlamentarne volitve v Rusiji so bile "transparentne in pravične", pa so zatrdili v Kremlju.

Več kot 700 pritožb zaradi volilnih kršitev

Dvom o poštenosti ruskih volitev je izrazilo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Poudarili so, da je vladno zatiranje kritikov "Rusom onemogočilo, da bi izkoristili svoje državljanske in politične pravice", in da volitve v dumo med 17. in 19. septembrom "niso bile svobodne in poštene", je povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price.

Predsednica državne volilne komisije Pamfilova je sicer volilne komisije pozvala, naj izide razveljavijo, če ugotovijo kakršne koli kršitve. Po navedbah ruskega notranjega ministrstva so volilne komisije v zadnjih treh dneh prejele najmanj 750 pritožb zaradi volilnih kršitev.

Sodelavci Navalnega niso smeli sodelovati na volitvah

Prav tako pa na volitvah niso mogli sodelovati sodelavci zaprtega Alekseja Navalnega. Ruske oblasti so z njim povezane organizacije pred meseci razglasile za ekstremistične, zaradi česar po pred meseci sprejetem zakonu niso smele sodelovati na volitvah. "Nekega dne bomo živeli v Rusiji, kjer bo mogoče glasovati za dobre kandidate z različnih političnih platform," je pred zaprtjem volišč v nedeljo na Telegramu zapisal Leonid Volkov, zaveznik Navalnega.

Okoli 110 milijonov volivcev in volivk je od petka ob 450 poslancih v rusko dumo volilo tudi predstavnike v regionalnih institucijah v 46 ruskih pokrajinah. Skupno so morali ljudje ponekod izpolniti tudi do devet glasovnic.

EU kritično o ruskih volitvah v vzdušju ustrahovanja

EU verjame v svobodne in poštene volitve, v primeru Rusije pa so te potekale v vzdušju ustrahovanja kritičnih in neodvisnih glasov ter brez verodostojnih mednarodnih opazovalcev, je poudaril zunanjepolitični govorec Unije Peter Stano.

Ker volitev niso spremljali verodostojni mednarodni opazovalci, je težko reči, kako so bile izvedene, je dejal Stano. Ob tem je izpostavil številna poročila neodvisnih lokalnih opazovalcev o številnih resnih kršitvah.

Govorec je bil pri tem kritičen, da je zatiranje opozicijskih politikov, civilne družbe in neodvisnih medijev pred volitvami z namenom utišanja vsakršne kritike in odstranitve tekmecev volivcem omejilo možnost informirane izbire.

EU ob tem Rusijo znova poziva, naj spoštuje svoje mednarodne zaveze spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel, in poudarja, da ne bo nikoli priznal izida volitev v nezakonito priključenem Krimu.

Prav tako so v EU-ju izrazili zaskrbljenost, ker je Rusija državljanom Ukrajine na vzhodu države podeljevala potne liste, da so lahko sodelovali na volitvah, kar je po Stanovih besedah v nasprotju z mirovnimi dogovori iz Minska.