V pogovoru za rusko državno televizijo je Putin dejal: "Nemudoma je treba začeti vsebinske pogovore s Kijevom o vprašanju politične organizacije družbe in državnosti jugovzhoda Ukrajine s ciljem zaščite interesov ljudi na tem območju." Dodal je, da "Rusija ne more sedeti križemrok in čakati, medtem ko se strelja na ljudi", dejanja proruskih upornikov pa je označil za "naravni odziv ljudi, ki se borijo za svoje pravice". Ob grožnji Evropske unije, da bo proti Moskvi uvedla nove sankcije, je le zamahnil z roko in Bruselj obtožil, da v Ukrajini "podpira državni udar".

Krivdo za krizo pripisal Zahodu
Ruski predsednik je odgovornost za krizo v Ukrajini znova pripisal Zahodu, ki je po njegovem mnenju podprl "puč" proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču februarja letos. Končanje krize v Ukrajini bo po Putinovem mnenju odvisno predvsem od politične volje ukrajinskih oblasti. Kot je znano, Moskva zavrača obtožbe Zahoda, da podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine in da so njeni vojaki nezakonito vdrli na ukrajinsko ozemlje.

Putin je ob tem dodal, da bi Zahod moral predvideti, kako se bo Rusija na nastali položaj odzvala, izjavil pa je tudi, da "ne ve, kako se bo kriza v Ukrajini končala".

Kremelj: Vzhod Ukrajine ostaja del Ukrajine
Predvsem njegova izjava o pogovorih o statusu "državnosti" vzhodnega dela Ukrajine je v Kijevu in v Evropski uniji dvignila veliko prahu, zato so se iz Kremlja znova oglasili in pojasnili, da je predsednik s tem mislil pogovore o statusu tega območja v okviru Ukrajine, ne pa kakršnih koli pogajanj o odcepitvi ali podelitvi državnosti tega dela Ukrajine.

Kot je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, so bile Putinove besede napačno razumljene. Putin je v resnici govoril o "potrebi po vključujočih pogovorih", je še dejal Peskov in dodal, da podelitev neke vrste statusa Novorusiji oz. Novi Rusiji, kot območja na vzhodu Ukrajine označujejo v Moskvi, ne pride v poštev.

Rusija je sicer do zdaj pozivala k večjim pravicam v okviru decentraliziranega federalnega sistema za območja na vzhodu Ukrajine, kjer živi pretežno rusko govoreče prebivalstvo. Putin je v pogovoru območja, kjer potekajo spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko, vztrajno imenoval Novorusija, ni pa se izrecno izrekel za ustanovitev nove države pod tem imenom.

Deset ruskih padalcev za 63 ukrajinskih vojakov
Ruski mediji so danes tudi poročali, da je ukrajinska vojska v zameno za 63 ujetih svojih vojakov izpustila deset ruskih padalcev. Od začetka spopadov v aprilu je v vzhodnem delu Ukrajine umrlo že okoli 2.600 ljudi, od tega samo v regiji Doneck 951 civilistov.

Bruselj napoveduje nove sankcije
Voditelji EU-ja so sicer v soboto na vrhu v Bruslju Rusiji zagrozili z novimi sankcijami, če ne bo prispevala k politični rešitvi v Ukrajini, Evropsko komisijo pa zadolžili, naj v sodelovanju z evropsko diplomatsko službo v enem tednu pripravi in predstavi predloge za uvedbo novih sankcij. Poleg tega je vrh v sklepih komisijo zadolžil, naj v predloge vključi določilo, na podlagi katerega bo na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v Unijo uvrščena vsaka oseba in institucija, ki je v stiku s separatističnimi skupinami v Donbasu.

Odhajajoči predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob tem povedal, da so se voditelji dogovorili o "pomembnih nadaljnjih korakih", če Rusija ne bo spremenila obnašanja. "Vsi se popolnoma zavedamo, da moramo glede na razvoj dogodkov na terenu in tragične izgube življenj v zadnjih dneh ukrepati hitro," je še dejal. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je nakazala, da bodo predlogi komisije nadgradnja obstoječih gospodarskih sankcij, ki vključujejo ukrepe na finančnem, energetskem in obrambnem področju.