"Sovražnikove sile sočasno v več smereh napadajo položaje naših enot. Pred nami je izjemno težka in dolga faza bojevanja," je na novinarski konferenci dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Gana Maljar.

Ruska vojska je namreč začrtala počasno, a vztrajno pot globlje v Donbas (Doneški bazen), odkar je umaknila sile iz osrednjih in severnih ukrajinskih regij. Približuje se več ključnim mestnim središčem, zlasti Severodonecku in Lisičansku, ki sta na poti do vzhodnega upravnega središča Ukrajine v Kramatorsku.

"Razmere ostajajo težke in kažejo znake nadaljnjega zaostrovanja. Zavedati se moramo, da je to vojna in da so izgube na naši strani žal neizogibne," je še dodala Gana Maljar.

Po besedah vodje lokalne vojaško-civilne uprave je bil Severodoneck v zadnjem tednu in pol pod nenehnim obstreljevanjem. V spopadih naj bi bilo poškodovanih približno 90 odstotkov stanovanjskih objektov, poroča BBC.

V sredo je guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj dejal, da so ruske enote napredovale tako blizu Severodonecka, da lahko nanj streljajo z minometi. Po njegovih besedah je mesto, v katerem je pred vojno živelo približno 100.000 ljudi, "preprosto uničeno".

Hajdaj je še dejal, da trenutno poteka močno rusko bombardiranje mesta Lisičansk, ki je povzročilo veliko škodo na civilni infrastrukturi, vključno s središčem za humanitarno pomoč. Ruske sile imajo po besedah Moskve že skoraj popoln nadzor nad to regijo.

Sedem ubitih v Harkovu

Medtem je guverner regije Harkov Oleg Sinegubov sporočil, da ruske sile ponovno obstreljujejo mesto Harkov, kamor se je veliko ljudi vrnilo, potem ko so bili prvotni ruski poskusi zavzetja mesta odbiti.

Po zadnjih informacijah naj bi v ruskem obstreljevanju bilo ubitih sedem ljudi, še 17 je bilo ranjenih. Guverner je prebivalce Harkova ponovno pozval, naj se nemudoma zatečejo v zaklonišča.

Sorodna novica Kdo pošilja orožje v Ukrajino, koliko in predvsem zakaj?

Kijev je pred tem sporočil, da so ruske sile napadle več kot 40 mest v Donbasu, pri tem pa naj bi umrlo pet civilistov. "Okupatorji so obstreljevali več kot 40 mest v pokrajinah Doneck in Lugansk ter uničili ali poškodovali 47 civilnih objektov, vključno z 38 hišami in šolo. Zaradi tega obstreljevanja je umrlo pet civilistov, 12 pa je bilo ranjenih," je po poročanju BBC-ja sporočila ukrajinska vojska.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je danes priznal, da je Rusija v spopadih v Lugansku trenutno v premoči tako pri letalstvu kot topništvu. Kot je zatrdil, se ukrajinske sile na vso moč trudijo, da bi to situacijo spremenile. Pri hitrejši zmagi bi jim pomagala predvsem hitrejša dostava modernega orožja s strani partnerskih držav, je ponovil pozive politikov v Kijevu.

Nov poziv Zelenskega k pomoči v orožju

V nekaterih delih vzhodne Ukrajine je "sovražnik očitno v prednosti glede opreme in števila vojakov", a se ukrajinske sile upirajo izjemno nasilni ofenzivi, je v sredo zvečer v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Zahod pozval k pomoči, predvsem z orožjem. Mednarodno skupnost je znova okrcal, da preveč pozornosti namenja interesom Rusije in premalo interesom Ukrajine.

Posebej se je obregnil ob nekdanjega ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissingerja, ki je namignil, da bi Ukrajina za končanje vojne morda morala žrtvovati del ozemlja. Kissinger je namreč udeležencem Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da bi bila idealna vrnitev v "status quo" pred rusko invazijo 24. februarja.

Ukrajina je Rusijo obtožila "izsiljevanja", potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod.

Putin poziva k umiku sankcij

Rusija je pripravljena znatno prispevati k premagovanju globalne prehranske krize, če bo Zahod umaknil sankcije, ki jih je uvedel proti njej, je v telefonskem pogovoru z italijanskim premierjem Mariom Draghijem dejal ruski predsednik Vladimir Putin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Putin se je med pogovorom dotaknil vprašanja varne plovbe, pri čemer je omenil vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civilne ladje, ki jih je napovedala ruska stran. Po ocenah Rusije je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav.

Ruski predsednik je še enkrat več kot neutemeljene označil obtožbe, da je Rusija kriva za naraščajoče težave pri dobavi hrane po svetu, so zapisali v sporočilu za javnost iz Kremlja.

Vojaška invazija Rusije v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.

Ukrajina je Rusijo obtožila "izsiljevanja", potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod.

"Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti," je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov.

Putin prvič do zdaj v bolnišnici obiskal ranjene vojake

Medtem je Putin je prvič do zdaj obiskal v Ukrajini ranjene ruske vojake, ki se zdravijo v bolnišnici v Moskvi.

Putina, ki si je za ta namen nadel belo haljo, so ranjeni ruski vojaki pričakali postrojeni ob lično urejenih posteljah. S predsednikom so si segli v roko in pokramljali. V prizorih, ki so spominjali na podobe severnokorejskega vodja Kim Džong Una, je eden od vojakov na vprašanje, ali se namerava še boriti, ko mu bo bolje, odvrnil: "Seveda". Putin pa mu je odgovoril: "Seveda se boš."

Vojaki, ki se zdravijo za posledicami strelnih ran, niso bili prikazani v povojih. Ob posteljah so stali v modrih bolnišničnih oblačilih.

Rusija podatkov o umrlih in ranjenih vojakih ni objavila od marca. Britanski obrambni organi računajo, da naj bi Rusija v treh mesecih vojne v Ukrajini verjetno izgubila toliko vojakov, kot jih je Sovjetska zveza v devetih letih vojne v Afganistanu.

Putin je pozneje na vladnem sestanku znova pozdravil ruske vojake in dejal, da so "ti ljudje tvegali svoje življenje in zdravje v dobro svojega naroda in otrok Doneškega bazena kot tudi zaradi Rusije. So junaki."

Še pred tem pa je podpisal odlok o hitrem postopku za pridobitev ruskega državljanstva za prebivalce dveh ukrajinskih regij na vzhodu države, ki so jih zavzele ruske sile. Omenjena poteza bi lahko škodovala mirovnim pogovorom s Kijevom.

Scholz: Putin ne bo diktiral miru

Na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosuje bil ob tem nemški kancler Olaf Scholz jasen, da Putin "ne bo mogel diktirati miru v vojni". Prepričan je tudi, da je ruskemu predsedniku spodletelo pri vseh strateških ciljih, ki si jih je zadal glede Ukrajine.

Scholz je dejal, da si želi Putin vrnitve svetovnega reda, v katerem močnejši diktira, kaj je prav. "To je poskus vrniti nas nazaj v čas, ko je bila vojna običajno sredstvo politike," je dodal.

"Naš cilj je popolnoma jasen - Putin ne sme zmagati v tej vojni. In prepričan sem, da ne bo zmagal," je dodal nemški kancler. Scholz meni, da se bo Putin začel o miru resno pogajati šele, ko bo dojel, da ne more zlomiti ukrajinske obrambe.

Zaradi ruske invazije sicer po njegovem na kocki ni le državnost Ukrajine, temveč celoten sistem mednarodnega sodelovanja, ki je bil zasnovan po obeh svetovnih vojnah. To je sistem, ki oblast podreja zakonu, prepoveduje nasilje ter zagotavlja svobodo, varnost in blaginjo.

"V tem večpolarnem svetu različne države z vse večjim vplivom zahtevajo večjo politično udeležbo," je dejal in opozoril, da so vlade predolgo enačile demokracijo z Zahodom. In prav zato je države, kot so Južna Afrika, Senegal, Indija, Indonezija in Argentina, povabil, naj se udeležijo letošnjega vrha članic skupine G7, ki bo potekal konec junija, je dejal.

Pozval je tudi k novim oblikam mednarodnega sodelovanja in iskanju pametnejših rešitev za svetovne probleme. "Deglobalizacija je napačna pot. Potrebujemo novo, drugačno globalizacijo, ki bo spodbujala pametne in trajnostne rešitve za podnebne spremembe ter odločno ukrepanje v prehranski krizi ali v boju proti pandemijam," je poudaril.