Potem ko je Ukrajina konec marca in na začetku aprila pregnala ruske sile iz dveh največjih mest v državi, Kijeva in Harkova, pa zdaj priznava velike izgube v Doneškem bazenu, ki ga sestavljata regiji Lugansk in Doneck. Prav tam naj bi ruske sile okrepile ofenzivo in se osredinile zlasti na zadnji žep odpora v okolici Luganska.

Da je stanje za ukrajinske branilce na vzhodni fronti izjemno zahtevno, je danes potrdil tudi predstavnik za odnose z javnostmi ukrajinskega ministrstva za obrambo Oleksandr Motuzianik, ki je v televizijskem nastopu dejal, da se tam morda zdaj odloča usoda države.
Po njegovih besedah je ruska invazija v Ukrajini trenutno v najaktivnejši fazi.

Danes sta obe strani potrdili, da je kraj Svitlodarsk v regiji Doneck padel v ruske roke, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V bližini tega kraja leži največja ukrajinska termoelektrarna na premog.

Ukrajinske oblasti so predtem opozorile, da ruske sile zdaj skušajo obkoliti mesta Severodoneck, Lisičansk, Popasna in Bahmut. Prav s padcem Bahmuta bi Rusija dobila nadzor nad ključnim križiščem, ki je trenutno improvizirano poveljniško središče za večino ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Po navedbah vodje separatistične Ljudske republike Doneck Denisa Pušilina, pa potekajo tudi boji za nadzor nad krajem Liman, kjer naj bi napadalci zasedli že pol mesta. Liman je na cesti do Slovjanska in Kramatorska, največjih krajev v regiji Doneck, ki sta še pod nadzorom Kijeva. Pušilin je v prenosu v živo, ki je potekal prek YouTuba, zatrdil, da so ruske sile zasedle skupno 28 naselij na severu regije Doneck, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegovih navedb ni bilo mogoče preveriti.

Sorodna novica Madžarska vlada razglasila izredne razmere zaradi vojne v Ukrajini

Ruske oblasti razmišljajo o vzpostavitvi stalnega vojaškega oporišča v regiji Herson na jugu Ukrajine.

Ruski diplomat pri Združenih narodih Boris Bondarjev je v znak protesta proti vojni v Ukrajini odstopil. Ob tem je obsodil dejanja ruskih sil, češ da je Putin sprožil agresivno vojno proti Ukrajini oziroma celotnemu zahodnemu svetu.

Po navedbah ukrajinske vojske so ruske enote v današnjih napadih v Lugansku in Donecku ubile najmanj 14 civilistov in jih še 15 ranile.

Von der Leyen predlagala obnovo Ukrajine z zamrznjenim ruskim premoženjem

Kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, je treba v pomoč in podporo Ukrajini, ki je žrtev ruske agresije, proučiti prav vse razpoložljive možnosti oziroma "obrniti vsak kamen". In med temi možnostmi je tudi uporaba premoženja, ki je bilo zamrznjeno v okviru sankcij EU-ja proti posameznikom in pravnim osebam v Rusiji.

"Tu ne gre le za odpravo škode Putinovega destruktivnega besa. Gre tudi za gradnjo prihodnosti, ki so si jo Ukrajinci sami izbrali," je še dejala in poudarila, da "Ukrajina pripada evropski družini".

Ruska vojska po njenih besedah na območjih v Ukrajini, ki so pod njenim nadzorom, zasega zaloge žit in kmetijske stroje ter obstreljuje skladišča hrane, kar "pri nekaterih vzbuja spomine na temno preteklost, na čase sovjetskih zasegov pridelkov in uničujoče lakote v 1930". Takrat je lakota v Ukrajini vzela na milijone življenj.

Rusko blokado ukrajinskih pristanišč in s tem izvoza na milijone ton žita, namenjenih predvsem v Severno Afriko in Azijo, je predsednica komisije označila kot "sramotna dejanja", zaradi katerih svetovne cene hrane rastejo v nebo.

Rusiji je tudi očitala, da namenoma kopiči zaloge hrane in s tem dviguje svetovne cene hrane kot sredstvo izsiljevanja. "To je izkoriščanje lakote in žita za izvajanje moči," je dejala in pozvala k enotnemu mednarodnemu odzivu ter svetovnemu sodelovanju kot najboljšemu "protistrupu" za tovrstno rusko izsiljevanje.

EU daje Ukrajini še za pol milijarde evrov vojaške pomoči

EU je medtem odobril četrti sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 500 milijonov evrov. Svet EU-ja je sprejel dva ukrepa pomoči Ukrajini, ki bosta omogočila EU-ju nadaljnjo podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil pri obrambi države in zaščiti civilnega prebivalstva pred rusko agresijo, so sporočili v Bruslju.

EU je od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja v okviru evropskega mirovnega instrumenta sprejel tri svežnje vojaške pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa bo skupni znesek pomoči v orožju in opremi dosegel dve milijardi evrov, je sporočil Svet EU-ja.

Obseg opreme, ki bo zagotovljena v novem, četrtem svežnju, je v skladu s trenutnimi prioritetami, ki jih je predstavila ukrajinska vlada, so pojasnili. Sprejeti ukrepi pomoči obsegajo 490 milijonov evrov za vojaško opremo in deset milijonov evrov, namenjenih za zagotavljanje opreme in zalog, kot so osebna zaščitna oprema, kompleti za prvo pomoč, ter za gorivo.

Raziskava: 82 odstotkov Ukrajincev proti miru v zameno za ozemlje

Nova raziskava Mednarodnega inštituta za sociologijo v Kijevu, ki je med 13. in 18. majem vključevala 2000 ljudi, je pokazala, da 82 odstotkov Ukrajincev meni, da Ukrajina ne bi smela skleniti mirovnega sporazuma z Rusijo, če bi bil pogoj za to predaja dela ukrajinskega ozemlja tej državi.

Le 10 odstotkov jih je menilo, da bi lahko Ukrajina prepustila del ozemlja v zameno za mir in ohranitev neodvisnosti, poroča Guardian.

Glede na raziskavo je kakršni koli predaji dela ozemlja nasprotovalo 77 odstotkov Ukrajincev, ki živijo na ukrajinskem ozemlju, ki ga je zasedla Rusija.

Na vzhodu Ukrajine, kjer trenutno potekajo najsrditejši spopadi z ruskimi silami, je le 19 odstotkov dejalo, da so pripravljeni na predajo dela ozemlja. 68 odstotkov jih je bilo proti.

Na jugu države je predaji ozemlja nasprotovalo 83 odstotkov vprašanih, le devet odstotkov jih je podprlo to idejo v zameno za mir.

Sorodna novica Litva predlaga pomorsko operacijo, ki bi omogočila izvoz ukrajinskega žita mimo ruskih ladij

Zelenski: Ruske sile skušajo "odstraniti vse, kar je živo"

V vsakodnevnem televizijskem nagovoru je Zelenski v ponedeljek zvečer opozoril, da so razmere še posebej kritične v Doneškem bazenu. Ruske sile je obtožil, da skušajo tam "odstraniti vse, kar je živo". V prvih treh mesecih invazije naj bi po njegovih besedah Rusija izvedla skoraj 1500 raketnih in več kot 3000 letalskih napadov.

Pred tem je Zelenski opozoril elito, zbrano na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, da počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti, saj Ukrajinci "drago plačujejo za svobodo in neodvisnost". Hkrati je Zahodu sporočil, da bi bilo več deset tisoč življenj rešenih, če bi Kijev že februarja prejel vse potrebno orožje. Zelenski je Zahod zato pozval k okrepitvi pritiska na ruske oblasti, da bi privolile v dodatno izmenjavo vojnih ujetnikov. Poudarja, da se je za to, da bi končali vojno, od predstavnikov ruskih oblasti pripravljen srečati le s predsednikom Vladimirjem Putinom.

V ponedeljek je tako 44 držav na virtualnem srečanju skupine za stike za obrambo Ukrajine razpravljalo o vojaški pomoči Ukrajini. 20 držav se je zavezalo, da bo Kijevu zagotovilo dodatno orožje, preostale pa bodo usposabljale ukrajinsko vojsko, je sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Na srečanju se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem harpoon, ki bi lahko Ukrajini omogočil, da se zoperstavi blokadi pristanišča Odesa, ki je ključnega pomena za izvoz pšenice. Rakete bi lahko dosegle celo Krim, ki ga Moskva zaseda od leta 2014.

Moskva krepi vezi z Indijo in Iranom

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v ponedeljek napovedal, da bo zaradi "diktatorskega stališča" Zahoda Rusija pospešila razvoj gospodarskih vezi na evrazijskem območju, in kot pomembna partnerja poleg Kitajske navedel Indijo in Iran. Odločitev je zagovarjal s tem, da si Moskva želi biti odvisna le od sebe in tistih držav, ki so dokazale svojo zanesljivost.