Svetovalec na misiji Moskve pri Združenih narodih Bondarev je v pismu sporočil, da po 20 letih dela v diplomatski službi odhaja, in obsodil rusko invazijo na zahodno sosedo. "Še nikoli me ni bilo tako sram svoje države," je ob tem dejal diplomatskim kolegom. Po njegovih besedah vojna ni le zločin proti ukrajinskemu ljudstvu, ampak morda tudi najhujši zločin proti ljudstvu Rusije.

Poudaril je, da ministrstvo za zunanje zadeve danes ni namenjeno diplomaciji, temveč gre za vojno hujskaštvo, laži in sovraštvo. Bondarev je dodal, da si tisti, ki so zasnovali to vojno, želijo ostati na oblasti za vedno, živeti v razkošnih palačah, pluti na jahtah, ki so po tonaži in stroških primerljive s celotno rusko mornarico, uživati neomejeno moč in popolno nekaznovanost.

"Rusija nima več zaveznikov in za to je kriva le njena nepremišljena in slabo zastavljena politika," je pristavil v pismu.

Odstop Bondareva, ki po navedbah več diplomatskih virov ni bil prvi odstop ruskega diplomata po invaziji pred tremi meseci, je bil pa zagotovo najbolj odkrit, je požel nekaj navdušenih odzivov.

Vodja organizacije za varstvo človekovih pravic UN Watch s sedežem v Ženevi Hillel Neuer je denimo pozval vse druge ruske diplomate pri Združenih narodih in po svetu, naj sledijo njegovemu moralnemu zgledu in odstopijo.

V Harkovu našli najmanj 150 trupel

Ukrajinski reševalci so izpod ruševin na skoraj sto lokacijah v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov, ki jo ruske sile od 24. februarja močno bombardirajo.

Namestnik vodje državne službe za izredne razmere v Harkovu Anatolij Torjanik je povedal, da so reševalci v celoti očistili 98 objektov, ki so bili uničeni med ruskim bombardiranjem. "Na žalost smo pod ruševinami našli več kot 150 trupel, med operativnim reševanjem pa so naše enote rešile več kot 250 ljudi," je dodal.

Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet ljudi, med njimi trije vojaški inženirji in dva reševalca, ki so skušali pogasiti požar, ki ga je povzročilo rusko obstreljevanje.

Pri tem je Torjanik opozoril, da so vojaški inženirji samo v prvih dneh po začetku ruske invazije opravili od 100 do 120 akcij odstranjevanja min na dan. V manj kot treh mesecih ruske invazije naj bi nevtralizirali približno 3000 eksplozivnih naprav.

"Do danes imamo še vedno več kot 2000 odprtih zahtevkov za razminiranje z eksplozivnimi napravami, ki so bile najdene na ulicah, naši inženirji pa nimajo dovolj časa, da bi vse mine odpravili," je dejal Torjanik.

Regija Harkov in njeno glavno mesto z enakim imenom sta sicer od začetka vojne pod močnim udarom ruskih sil, ki se skušajo prebiti v sosednjo regijo Doneški bazen na vzhodu Ukrajine.

Rdeči križ bo preveril rusko obravnavo zajetih ukrajinskih vojakov

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je sporočil, da bo preveril pogoje in obravnavo ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal v Mariupolju, ki so se nedavno vdali ruskim silam.

Registracija vojnih ujetnikov, ki naj bi jo izvedel ICRC, lahko te vojake zaščiti pred nevarnostjo, da izginejo brez sledu, je dejala tiskovna predstavnica ICRC-ja Mirella Hodeib.

Po njenih besedah je prednostna naloga Rdečega križa preveriti pogoje pridržanja in ravnanja z vojnimi ujetniki, da bi preprečili njihovo izginotje in ohranili stik z njihovimi družinami, poroča ukrajinska državna agencija Ukrinform.

Mirella Hodeib je pri tem opozorila, da bodo vse informacije o številu in osebnih podatkih ukrajinskih borcev, ki so zapustili jeklarno, ostale zaupne in ne bodo objavljene. "Ne bomo javno objavili seznamov ali imen ljudi, ki smo jih obiskali, ali tistih, ki jih bomo obiskali v prihodnosti," je povedala.

Predstavnica ICRC-ja je pojasnila, da se lahko družine, ki iščejo informacije o pogrešanih sorodnikih, obrnejo na urad Centralne agencije za poizvedovanje (CTA) pri ICRC-ju. Spomnila je, da je ICRC marca ustanovil ločen CTA za obravnavo izključno "mednarodnih oboroženih sopadov v Ukrajini", poroča španska tiskovna agencija EFE.

Ukrajinski vojaki so skoraj tri mesece branili oblegano južno pristaniško mesto Mariupolj, kjer so se na koncu skupaj s stotinami civilistov pred ruskimi napadi zatekli v jeklarno Azovstal. Potem ko so od tam naprej evakuirali civiliste in ranjene vojake, so se prejšnji petek vdali še zadnji ukrajinski borci, ruske sile pa so nato sporočile, da so v celoti prevzele nadzor nad jeklarno.

Kakšna bo njihova usoda, za zdaj še ni jasno. Ukrajinska stran si prizadeva, da bi jih v prihodnosti zamenjali za ujete ruske vojake. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto opozoril, da je absolutni pogoj Kijeva za nadaljevanje pogovorov z Moskvo o končanju vojne ta, da Rusija ukrajinskih vojakov iz Azovstala ne usmrti.

Številni izmed ukrajinskih borcev, ki so branili Mariupolj pred ruskimi silami, pripadajo ultranacionalističnemu skrajnodesničarskemu bataljonu Azov, katerega številni pripadniki so odkriti neonacisti. Rusija ga je v preteklosti večkrat obtožila vojnih zločinov.

Svetovalec Zelenskega: Imamo boljšo idejo, kot pogajati se z Rusijo

Ukrajinske oblasti so spet opozorile Zahod na potrebo po težkem orožju, ki bi jim omogočil protinapade za ponovno zavzetje ukrajinskega ozemlja pod ruskim nadzorom.

"Pogajati se z državo, ki jemlje ljudi za talce? Imamo boljšo idejo. Svet se mora dogovoriti o dostavi raketometov in drugega potrebnega težkega orožja v Ukrajino za osvoboditev Črnega morja," je na družbenem omrežju Twitter zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. S tem se je odzval na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.

Prejšnji teden je namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko deblokado pristanišč povezal z odpravo zahodnih sankcij, vezanih na ruski izvoz. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo obtožil kraje ukrajinske pšenice v okupiranih delih države in dodal, da je ruska zapora onemogočila odpremo 22 milijonov ton žita.

Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem tako po navedbah Kijeva ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive, ki trenutno poteka na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Lugansk, kjer ruske enote po navedbah ukrajinskih oblasti nadzorujejo več kot 90 odstotkov ozemlja.

Zelenski udeležence foruma v Davosu pozval k pošiljkam orožja

Zelenski je medtem v videonagovoru na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu pozval mednarodno skupnost, naj si prizadeva za obnovo države, predvsem njenega gospodarstva. Poudaril je tudi potrebo po dodatnih pošiljkah orožja za Ukrajino in pozval k sankcijam proti Rusiji.

Dodal je, da je Rusija opustila vsakršna pogajanja in je trenutno osredinjena zgolj na ubijanje.

Udeležence svetovnega gospodarskega foruma je pozval, naj se vprašajo, ali so Ukrajini zagotovili dovolj pomoči. "Naša država ima v boju za svobodo vsak dan velike izgube. Borimo se za svojo prihodnost, in upam, da bo zmaga nad Rusijo združila naše ljudi in širšo skupnost," je dejal.

Celotno mednarodno skupnost je pozval, naj si bolj prizadeva za obnovo države, porušenih mest in uničenih industrijskih središč. Ponovno je potrdil potrebo po nadaljevanju sankcij in dodal, da bi bilo treba zaseči celotno premoženje ruskega agresorja ter ga prerazporediti tistim, ki jih je vojna najbolj prizadela.

Po njegovem mnenju bo treba ugoditi vsem zahtevam Ukrajine po zahodnem orožju. "Če bi vse potrebno orožje dobili že februarja, bi lahko rešili na tisoče življenj," je opozoril ukrajinski predsednik.

Zelenski je pozval tudi k uvedbi embarga na rusko nafto in plin, sankcijam proti vsem ruskim bankam in izključitvi ruskega sektorja informacijske tehnologije s svetovnih trgov. Dodal je, da bi morala vsa tuja podjetja zapustiti Rusijo.

Na vprašanje o tem, kako bi se lahko izognili svetovni lakoti, pa je ukrajinski predsednik poudaril, da je prvi potrebni korak umik blokade pristanišč v Ukrajini, ki so trenutno pod nadzorom ruskih sil.

"Vzpostaviti moramo varen koridor, ki nam bo omogočal izvoz hrane, sicer se bo kriza še bolj zaostrila," je še dejal Zelenski in obtožil ruske sile, da kradejo ukrajinsko žito in ga z ladjami tihotapijo v druge države.

ZDA bodo poslale še za več milijard dolarjev orožja

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer v soboto odobril najnovejši sveženj vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev, ki bo znatno povečal dotok zahodnega orožja v Ukrajino. Poleg tega je danes na sporedu drugo srečanje vojaške skupine za stike za Ukrajino, na katerem sodelujejo obrambni ministri več kot 40 držav.

Vsekakor se Ukrajina pripravlja na dolgotrajno vojno, tamkajšnje oblasti pa so v nedeljo podaljšale vojno stanje in splošno vojno mobilizacijo do 23. avgusta 2022, torej ukrepe, v okviru katerih je po besedah Zelenskega državi uspelo zbrati vojsko s 700.000 vojaki.

Rusija krepi prizadevanja za zavzetje Severodonecka

Ruska vojska je medtem okrepila svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, navaja generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Okrepili naj bi uporabo letal, da bi uničili ukrajinsko ključno infrastrukturo na območju aktivnih bojnih operacij.

Rusko vojaško poveljstvo je v nedeljo posredovalo seznam ukrajinskih ciljev, ki naj bi jih uničilo v zadnjih 24 urah. "V zračnih napadih je bilo uničenih 38 enot težke oborožitve in ubitih 210 nacionalistov," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Od začetka invazije pa naj bi ruske sile po njegovih navedbah uničile 174 ukrajinskih letal, 125 helikopterjev, 997 brezpilotnih letal, 317 protiletalskih raketnih sistemov, 3198 tankov in drugih oklepnih vozil, 408 raketometov, 1622 topov in 3077 drugih vojaških vozil.

Do konca jeseni pa ruske sile načrtujejo uporabo približno 50 novih medcelinskih balističnih raket Sarmat. Rakete imajo doseg 18.000 kilometrov, lahko so oborožene z jedrskimi bojnimi glavami in bodo po besedah predsednika Vladimirja Putina prisilile druge države, da "dvakrat premislijo" o grožnjah Rusiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Medtem ukrajinske oblasti poročajo, da jim je uspelo odbiti ruske sile pri poskusu zavzetja vasi Dovenke zahodno od strateško pomembne ceste med mestoma Izjum in Slovjansk. Neuspešni pa naj bi bili tudi nočni napadi v smeri Severodonecka in Bahmuta.

Pri napadu na Severodoneck ruske sile uporabljajo taktiko "požgane zemlje" in namerno uničujejo mesto, je dejal guverner regije Lugansk Sergij Hajdaj. Naznanil je, da je Moskva zbrala sile, ki so se umaknile iz regije Harkov, tiste, ki so sodelovale pri obleganju Mariupolja, proruske separatistične milice in celo enote, ki so bile na novo vpoklicane iz Sibirije, da bi se osredinile na zavzetje vzhodnih regij Doneck in Lugansk.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Oleksandr Stupun je ob tem sporočil, da so se spopadi na območju Avdijivke, Kurahove, Novopavlivke in v smeri Zaporožja umirili. Skupno so ukrajinske sile odbile 11 ruskih napadov, zaradi velikih izgub pa naj bi morala Rusija reaktivirati tanke serije T-62, da bi z njimi opremila svoje rezervne enote.

Ukrajinska vojska: Belorusija kopiči sile na meji

Medtem naj bi po mnenju ukrajinskega generalštaba Belorusija kopičila sile in okrepile svoje dejavnosti na meji z Ukrajino. "Beloruske oborožene sile izvajajo okrepljene izvidniške akcije in so na obmejnem območju namestile dodatne enote," je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab, ki prav tako opozarja na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov.