Ameriški senat je potrdil predlog zakona, ki bo omogočil 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam. Predstavniški dom kongresa je sredstva odobril že 10. maja. Predsednik ZDA Joe Biden, ki mora predlog podpisati, je v uvodu zaprosil za 33 milijard dolarjev, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
ZDA so Ukrajini že sredi marca potrdile 14 milijard dolarjev izredne pomoči, ki je skorajda pošla. Nova pomoč bo prišla predvsem v obliki orožja in humanitarne pomoči, tako za Ukrajino kot tudi za države, ki sprejemajo številne ukrajinske begunce.
Sveženj pomoči po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vključuje šest milijard dolarjev vojaške pomoči, predvsem za oklepna vozila in sisteme zračne obrambe, skoraj devet milijard dolarjev je namenjenih za pomoč pri zagotavljanju kontinuitete delovanja ukrajinske vlade, sveženj pa vključuje tudi sredstva za humanitarno pomoč.
"Pomoč Ukrajini daleč presega dobrodelnost," je dejal vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell. "Izid tega boja bo zaznamoval prihodnost ameriške varnosti in ključnih strateških interesov," je dejal pred glasovanjem.
Sveženj pomoči bi lahko bil odobren že prej, vendar je potrditev blokiral republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki je dejal, da ne razume, zakaj bi se morale ZDA vpletati v vojno med Rusijo in Ukrajino. Kljub temu je bilo glasovanje nenavadno dvostrankarsko usklajeno za sicer zelo razdeljeni Washington.
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je kmalu zatem sporočil, da je odobril sto milijonov dolarjev dodatnega orožja, opreme in zalog za Ukrajino za njeno obrambo pred rusko invazijo.
Scholz in Rutte nenaklonjena dodatnim havbicam
Nemški kancler Olaf Scholz in nizozemski premier Mark Rutte sta medtem izrazila zadržanost do dobavljanja dodatnih pošiljk orožja Ukrajini. Za zdaj ne vidita možnosti, da bi Ukrajini dobavila več kot ducat havbic, ki sta jih že obljubila.
"Trenutno potrebe po večjem številu ne vidim," je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA dejal Rutte na skupni novinarski konferenci s Scholzem v Haagu.
Rutte je pojasnil, da havbice niso bile namenjene za takojšnjo uporabo, "ampak za poznejšo fazo spopadov". Po njegovih besedah je ključnega pomena tudi to, da se ukrajinski vojaki ustrezno usposobijo za delo s tem zapletenim orožjem.
Nizozemska bo Ukrajini dobavila pet samohodnih havbic, Nemčija pa sedem. Ukrajinski vojaki so prejšnji teden prispeli v Nemčijo na usposabljanje za uporabo nemških havbic Panzerhaubitze 2000. Scholz je dejal, da "zadeva ni tako preprosta" in da številka 12 ni bila izbrana naključno.
Ob tem je Scholz na novinarski konferenci v Haagu posvaril tudi pred nevarnostjo hude krize pri oskrbi s hrano, ki je po njegovem mnenju neposredna posledica ruske vojne proti Ukrajini, saj Rusija blokira trgovinske poti za izvoz žita iz Ukrajine. Svet je pozval, naj "ne stoji križemrok in ne dovoli, da bi najrevnejši na svetu plačevali ceno za rusko agresijo".
Tudi Nemčija in Velika Britanija z dodatno pomočjo Ukrajini
Na današnjem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic skupine G7 v Nemčiji so potekale debate o finančni pomoči za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji.
"Skupina G7 je danes usklajevala zaveze za financiranje ukrajinske vlade," je na novinarski konferenci po prvem dnevu srečanja dejal nemški finančni minister Christian Lindner in pri tem dodal, da bo Nemčija prispevala milijardo evrov nepovratnih sredstev za okrepitev ukrajinske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Lindner je sicer pred samim srečanjem poudaril, da Kijev potrebuje "dvomestno število milijard evrov", da bi ohranil delovanje osnovnih storitev. Vlada v Kijevu pa ocenjuje, da ji zaradi vojne v proračunu primanjkuje približno pet milijard dolarjev na mesec. "Nadaljnje korake za začetek financiranja pričakujem pred koncem srečanja v petek," je še dodal Lindner.
Britanska vlada je medtem danes sporočila, da bo prispevala 59 milijonov evrov za pomoč pri zagotavljanju nadaljnje oskrbe Ukrajincev z električno energijo prek Evropske razvojne banke.
ZDA pa so že pred tem odobrile sveženj pomoči v vrednosti 40 milijard dolarjev (38 milijard evrov), da bi napolnile ukrajinsko blagajno in vojaška skladišča. "Do zdaj napovedana podpora ne bo zadostovala za zadovoljitev potreb Ukrajine niti kratkoročno," je v torek v govoru v Bruslju poudarila ameriška finančna ministrica Janet Yellen.
V napadih na Severodoneck umrlo 12 ljudi
V ruskem obstreljevanju mesta Severodoneck v pokrajini Lugansk na vzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj 12 ljudi. Še najmanj 40 ljudi je bilo ranjenih, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil guverner pokrajine Lugansk Sergij Hajdaj, medtem ko se ruske sile počasi prebijajo skozi Doneški bazen na vzhodu Ukrajine.
Napadi naj bi se začeli v jutranjih urah in se nadaljevali do večera. Hkrati je guverner na družbenih omrežjih obtožil ruske sile, da "naključno obstreljujejo mestno središče" s težkim orožjem, poroča AFP.
"Točne informacije o številu mrtvih in ranjenih še vedno ugotavljamo, saj je nemogoče pregledati kraje, ki jih obstreljujejo," je še dodal Hajdaj.
Industrijsko mesto Severodoneck in bližnje mesto Lisičansk sicer predstavljata zadnji žep ukrajinskega odpora.
Zasedba Severodonecka, v katerem je pred vojno živelo nekaj več kot 100.000 ljudi, je po navedbah AFP-ja ena od prioritet ruske vojske, ki si je sicer kot svoj ključni cilj postavila osvojitev Doneškega bazena na vzhodu Ukrajine.
Rusija: Skupno se je vdalo 1730 vojakov iz Azovstala
Ruska stran medtem trdi, da se je v zadnjih 24 urah iz Azovstala vdalo 771 ukrajinskih borcev, od ponedeljka skupno 1730. Skupno je bilo med njimi 80 ranjenih vojakov, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Vodja proruskih separatistov Denis Pušilin je predtem dejal, da je jeklarno do zdaj zapustila več kot polovica ukrajinskih borcev. O tem, koliko borcev je še v kompleksu jeklarne v Mariupolju, se pojavljajo različne številke.
Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da je začel registracijo več sto ukrajinskih borcev, ki so zapustili kompleks jeklarne. Tako bo ICRC sledil, kje so vojaki.
V sredo je ruska stran sporočila, da se je do takrat predalo 959 ukrajinskih borcev, od katerih so jih 51 odpeljali v bolnišnico, druge pa v nekdanjo zaporniško kolonijo v Olenivko v regiji Doneck, ki je pod nadzorom ruskih sil.
Polovica strank Gazproma odprla račune v rubljih
"Mislim, da ima danes pogodbe z družbo Gazprom Export približno 54 podjetij. Približno polovica jih je pri naši pooblaščeni banki že odprla posebne račune - v tuji valuti in rubljih - za plačilo plina," je dodal.
Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč pred časom naznanil, da bo Rusija za zemeljski plin sprejemala zgolj plačila v rubljih, kupci pa bodo morali odpreti račune v rubljih, ali pa bo dobava plina prekinjena. Gazprom je tako pretekli mesec že ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ker plina nista želeli plačati v rubljih.
Finsko državno podjetje Gasum je v torek ocenilo, da bi lahko Rusija kmalu prekinila dobavo plina tudi Finski, ker ta prav tako noče Gazpromu plačevati plina v rubljih, je poročal AFP.
Italijanski energetski velikan Eni je ta teden sporočil, da je pri ruski banki Gazprombank odprl računa v evrih in rubljih, da bi v kratkem poravnal plačila za dobavo ruskega plina. Kot so poudarili pri Eniju, je bila poteza družbe sprejeta v skladu z veljavnim mednarodnim okvirom sankcij.
Na Evropski komisiji so medtem danes znova poudarili, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedel zaradi njene invazije v Ukrajini. Glavni govorec komisije Eric Mamer je dodal, da so državam članicam podali smernice, kaj podjetja lahko storijo.
"Lahko odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti," je pojasnil in dodal, da ne želi komentirati izjav posameznih podjetij.
Mamer je poudaril še, da so za nadzor nad upoštevanjem sankcij primarno pristojne države članice. Komisija pa lahko posreduje v okviru postopka ugotavljanja kršitev prava EU-ja. Tako bi se komisija odzvala, če države članice v primeru kršenja sankcij ne bi ukrepale. S tem bi Bruselj zagotovil, da se sankcije spoštujejo, je povedal govorec.
Moskva: Odprtje pristanišč bi zahtevalo revizijo sankcij proti Rusiji
Rusko zunanje ministrstvo je dejalo, da bi odziv na poziv Združenih narodov, naj dovolijo dostop do ukrajinskih pristanišč v Črnem morju, zahteval tudi razmislek o umiku sankcij proti Rusiji. Ukrajina, ki je ena največjih izvoznic žit, je večino izvoza opravila prek svojih pristanišč, kar pa je od začetka vojne prekinjeno.
Izvoz v veliko manjšem obsegu poteka prek železnic in manjših pristanišč na Donavi. "Če imate vsaj malo srca, prosim, odprite ta pristanišča," je v sredo na ruskega predsednika Vladimirja Putina naslovil poziv vodja ZN-ovega programa za hrano David Beasley.
"Če želijo naši partnerji doseči rešitev, je treba rešiti tudi težave, povezane s sankcijami na ruski izvoz," je po poročanju ruske agencije Interfax danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko, poroča STA.
Podaljšanje izrednih razmer
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru dejal, da domnevna ruska uporaba laserskega orožja kaže na "popoln polom invazije". Rusija trdi, da uporablja novo generacijo laserskega orožja za uničenje brezpilotnih letalnikov. Ob tem je podpisal dekret, s katerim je izredne razmere v državi podaljšal za tri mesece, do 25. avgusta. O tem mora odločati še vrhovna rada.
Britansko obrambno ministrstvo je v dnevnem brifingu glede dogajanja v Ukrajini zapisalo, da so generala podpolkovnika Sergija Kisela suspendirali, potem ko mu ni uspelo osvojiti Harkova. S položaja naj bi bil po navedbah Londona razrešen tudi viceadmiral Igor Osipov, ki je vodil floto na Črnem morju.
Ruska vojska po ukrajinskih navedbah v zadnjih urah sicer ni dosegla svojih ciljev. Ukrajinske oborožene sile naj bi tako v regijah Doneck in Lugansk odbile vse napade, še navajajo v ukrajinski vojski.
Umrl ruski civilist
V ruski vasi Tjotkino je bil v sredo zvečer ubit civilist, poškodovanih pa je bilo več hiš, je na Telegramu zapisal guverner regije Kursk Roman Starovojt. Guverner je za napad obtožil Ukrajino, ta pa se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na obtožbe še ni odzvala.
O obstreljevanju so poročali tudi iz ruske obmejne regije Belgorod, ki naj bi bila 11. maja po navedbah guvernerja Vjačeslava Gladova tarča ukrajinskega napada, v katerem je umrl en človek, trije ljudje pa so bili ranjeni.
Nova ameriška veleposlanica v Ukrajini bo Bridget Brink
Ameriški senat je v sredo potrdil karierno diplomatko Bridget Brink na mesto veleposlanice v Ukrajini, potem ko so se ZDA po treh mesecih znova odločile odpreti vrata svojega predstavništva v Kijevu.
V Nemčiji se bodo sešli finančni ministri držav članic G7, ki bodo razpravljali tudi o proračunskih težavah Kijeva. Evropska komisija je predlagala dodatno posojilo v vrednosti devet milijard evrov. Zelenski je dejal, da bi takšen sveženj pomagal Ukrajini zmagati v vojni.
Rusija je kot povračilni ukrep izgnala 85 diplomatov iz Francije, Španije in Italije, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Rusijo mora zapustiti 34 diplomatov iz Francije, 27 iz Španije in 24 iz Italije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje