Landsbergis je idejo v ponedeljek predstavil britanski zunanji ministrici Liz Truss, ki jo je načeloma podprla. "Imamo zelo malo časa. Prihaja žetev, edini način za izvoz pa je prek ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa. Žita ne moremo skladiščiti, prav tako ni druge poti za prevoz. Moramo pokazati najranljivejšim državam, da smo pripravljeni ukrepati in zagotoviti, da bo imel svet dovolj hrane," je dejal po poročanju Guardiana.

Tako je predlagal, da bi države začele operacijo, v kateri bi bilo več spremljevalnih ladij, ki bi varovale tovorne ladje, napolnjene z žitom, med potjo čez Črno morje in mimo ruskih vojnih ladij. Izrecno je poudaril, da operacije ne bi vodila zveza Nato. Po njegovem predlogu bi spremstvo ladij lahko zagotovile tiste države, ki so zaradi ruske zapore najbolj prizadete in jim najbolj primanjkuje ukrajinskega žita, na primer Egipt.

Ukrajina lahko izvozi 80 milijonov ton pšenice

"To, kar zdaj gledamo, je šele začetek. Razmere se bodo v naslednjih petih oz. sedmih tednih še poslabšale, saj v Ukrajini preprosto ne bodo imeli več kam spravljati pridelka po žetvi. Žito bo čakalo v Ukrajini, medtem pa se bo mnogo ljudi v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji spopadalo z izredno visokimi cenami pšenice, koruze in druge hrane, ki jo potrebujejo, da bodo lahko vsak dan na mizi imeli obrok," je še dejal litovski zunanji minister in dodal, da mora Ukrajina letos izvoziti 80 milijonov ton pšenice, edini način pa je prek Odese.

Po njegovem mnenju imajo druge poti, na primer z železnico skozi Belorusijo ali po cesti do baltskih pristanišč na Poljskem in v Litvi, mnogo pomanjkljivosti. Ukrajinski tovornjaki bi namreč potrebovali od pet do devet tednov, da bi po cesti prišli do Romunije, Poljske ali Litve.

Njegov načrt o pomorski koaliciji, ki bi zagotovila varen prehod ladij čez Črno morje, bi moral vključevati tudi dogovor s Turčijo, ki nadzira vstop v Črno morje. Prepričan je, da bi bilo to v interesu Ankare, saj je tudi Turčija velika uvoznica ukrajinskega žita. "To bi bila nevojaška humanitarna misija, zato je ni mogoče primerjati z območjem prepovedi preletov. Vojaške ladje in letala bi uporabili le zato, da bi zagotovili, da lahko žito varno zapusti Odeso in prispe do ožine Bospor brez ruskega vmešavanja. Moramo oblikovati koalicijo voljnih držav, s katero mislim države z veliko pomorsko močjo, ki bi zaščitile tovorne poti," je dodal litovski minister.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je po pogovorih dejala, da bi bilo Združeno kraljestvo v takšni operaciji pripravljeno sodelovati, če bi se pred tem dogovorili, da se zagotovi varno pretovarjanje v pristanišču v Odesi in Ukrajini priskrbi orožje dolgega dosega, s katerim bi lahko pristanišče ubranila pred morebitnim ruskim napadom. "Ves svet se spopada z veliko negotovostjo pri dobavah hrane, zato tudi London sodeluje pri takojšnji rešitvi te krize. Cilj je spraviti žito iz Ukrajine," je dejala Truss.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je nedavno opozoril, da svet čaka "orkan lakote", če bo ukrajinsko žito še naprej čakalo v skladiščih. 41 najmanj razvitih držav na svetu kar tretjino pšenice namreč uvozi iz Ukrajine in Rusije, zato se v mnogo državah že spopadajo z naraščanjem cen hrane.

Kijev: Ruski lopovi kradejo ukrajinsko žito

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem dejal, da "ruski lopovi kradejo ukrajinsko žito", in sicer z namenom, da ga prodajo v tujini. Ruske oblasti so podobne obtožbe, ki so bile v preteklih tednih podkrepljene tudi s satelitskimi posnetki, ki naj bi prikazovali nalaganje ruskih ladij z ukrajinskim žitom, označile za lažne novice.

Kuleba je na Twitterju zapisal, da ruski storilci z ukradenim žitom plujejo skozi Bosporsko ožino in poskušajo tovor prodati v tujini. "Vse držav pozivam, naj ostanejo previdne in zavrnejo vse takšne ponudbe. Ne kupujte ukradenega. Ne postanite sostorilci ruskih zločinov. Kraja ni nikoli nikomur prinesla sreče," je dodal ukrajinski zunanji minister.

Da ruski storilci kradejo ukrajinsko žito in ga z ladjami tihotapijo v druge države, je že v ponedeljek pred Svetovnim gospodarskim forumom v Davosu izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Moskva je v preteklih tednih zavrnila vse obtožbe o kraji žit. Obtožbe o blokadi pristanišč v Črnem morju je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov prejšnji teden prav tako zavrnil, rekoč, da je plutje v tamkajšnjih vodah zaradi morskih min preprosto prenevarno.

O domnevnem nalaganju ukradenega ukrajinskega žita na ruske ladje, ki so nato izplule v Sredozemlje, je poročala ameriška televizija CNN. Poročila o nalaganju ladij na obalah ukrajinskega polotoka Krim, ki ga je Rusija priključila leta 2014, so bila podkrepljena s satelitskimi posnetki, iz katerih pa ni mogoče dognati, za kakšen tovor gre.