Iz Gazproma so sporočili, da je Ukrajina plačala le še za 219 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga bo zmanjkalo v dveh dneh. Ker Kijev nove dobave ni plačal, bo Rusija "prisiljena ustaviti dobavo plina Ukrajini", so zapisali pri Gazpromu in dodali: "To predstavlja resno tveganje za dobavo plina Evropi." Evropa sicer približno tretjino potreb po zemeljskem plinu zadovolji s pomočjo Rusije, polovica vsega plina pa priteče po plinovodu prek Ukrajine.

V pogovoru za rusko televizijo pa je predsednik Vladimir Putin znova podprl mirovni sporazum iz Minska in dejal, da je vojna z Ukrajino "malo verjetna". Na vprašanje, ali glede na položaj na vzhodu Ukrajine obstaja resna grožnja z vojno, je Putin dejal: "Mislim, da je tak apokaliptičen scenarij malo verjeten in upam, da se to nikoli ne bo zgodilo. Evropa si za to prizadeva enako kot Rusija. Nihče ne želi sporov na robu Evrope, posebej ne oboroženih spopadov."

Kijev zavrnil umik orožja
Z vzhoda Ukrajine pa prihajajo drugačne novice. Kijev trdi, da okoli strateško pomembnega mesta Mariupol proruski separatisti kopičijo sile in napadajo ukrajinsko vojsko, ki zaradi tega zavrača umik težkega orožja, kar predvideva dogovor iz Minska. Separatisti pa so sporočili, da so, očitno enostransko, začeli umik težkega orožja.

Kot je dejal predstavnik proruskih separatistov Eduard Basurin, bodo vojaško tehniko v skladu z dogovorom o premirju, sklenjenem v Minsku 12. februarja, umaknili 50 kilometrov od frontne črte v regijah Doneck in Lugansk. Očitno gre za enostranski ukrep, saj so v Kijevu v ponedeljek zavrnili umik vojaške tehnike, dokler trajajo spopadi. Kijev zahteva, da orožje molči najmanj 24 ur.

V Mariupolu se spopadi nadaljujejo
Po navedbah poveljnika ukrajinske vojske Valentina Fedičeva se je število napadov po vsem konfliktnem območju zmanjšalo, a položaji ukrajinske vojske so bili od nedelje kljub temu napadeni 27-krat. Fedičev je izpostavil, da separatisti niso ustavili poskusov za napad položajev ukrajinske vojske v mestu Širokin in na območju sosednjega Mariupola. V Kijevu so ob tem zatrdili še, da je Rusija proti Mariupolu, ki je bil v nedeljo priča dveh tankovskih napadov, poslala 20 tankov.

Pristaniško mesto Mariupol ob Azovskem morju šteje okoli pol milijona prebivalcev. Separatistom bi z zavzetjem Mariupola uspelo odstraniti zadnjo oviro pri oblikovanju kopenskega koridorja pod njihovim nadzorom, ki bi povezoval Rusijo s Krimom.

O umiku orožja tudi četverica ministrov
V Parizu se bodo sicer sešli zunanji ministri Rusije, Francije, Nemčije in Ukrajine. Govorili bodo o umiku težkega orožja in dostopu opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) do območja, kar med drugim predvideva dogovor o premirju. Ta določa tudi, da naj bi na območju 15. februarja začelo veljati premirje, 48 ur za tem pa naj bi se začel umik težkega orožja.

Kot je v ponedeljek povedal namestnik vodje misije Ovseja Alexander Hug, premirje v ključnih, strateških točkah, ne drži. Pri tem je izpostavil Mariupol in Debalceve.