Ukrajinska vojska in proruski separatisti so izmenjali vojne ujetnike, ki sta jih zajeli obe strani. Izmenjava je potekala na frontni črti v kraju Žobolok. Uporniki so sporočili, da bodo zamenjali 139 ukrajinskih vojakov za 52 svojih borcev, ki jih je zajela nasprotna stran.

Izmenjava ujetnikov je bila del dogovora o prekinitvi ognja iz Minska, ki je začel veljati pred tednom dni, vendar se ga sprti strani ne držita, in je končno eden izmed konkretnih korakov k uresničitvi premirja.

Debalceve - najhujši poraz za Ukrajino
Medtem je svetovalec ukrajinskega predsednika potrdil, da je bilo mesto Debalceve najhujši poraz vladnih sil v vojni v Donbasu. V bojih za železniško križišče je bilo ubitih 179 ukrajinskih vojakov. Mesec dolga bitka za strateško pomembno mesto, ki leži na glavni cesti Doneck-Lugansk, se je v preteklih dneh končala s popolnim umikom ukrajinskih sil in zmagoslavjem proruskih separatistov, ki so počistili žep, ki se je zajedal v njihovo ozemlje na jugovzhodu Ukrajine.

15-krat več žrtev, kot je bilo sprva priznanih
Svetovalec Jurij Birjukov je tako potrdil strahove o številnih žrtvah med Ukrajinci, ki so ob umiku najprej potrdili le 13 mrtvih vojakov. Ob novi veliko višji in realnejši številki je svetovalec predsednika Petra Porošenka še potrdil preostale številke, da so separatisti ujeli 110 vojakov, 81 pa je pogrešanih.

Proruski uporniki so po drugi strani sporočili, da so ob prevzemu nadzora nad Debalcevom našli trupla 57 ukrajinskih vojakov in zajeli večjo količino orožja, med drugim 28 tankov. Separatisti trdijo, da so zajeli več sto ukrajinskih vojakov. Okoli 2.500 vojakom je uspelo zapustiti mesto.

Ukrajinske sile so se potolčene umaknile iz obroča, a pravega miru ni, saj se poroča o vse številčnejših kršitvah premirja iz okolice Mariupola, pristaniškega mesta ob Azovskem morju, ki je naslednja tarča t. i. Nove Rusije.

ZDA razmišljajo o novih sankcijah
Med svojim obiskom Londona pa je ameriški zunanji minister John Kerry dejal, da ZDA razmišljajo o novih resnih sankcijah proti Rusiji. Moskvo je obtožil strahopetnega obnašanja v svoji podpori proruskim upornikom ter dejal, da onemogočajo premirje na vzhodu Ukrajine. Povedal je še, da bo predsednik Barack Obama v naslednjih dneh pretehtal vse možnosti in sprejel odločitev. "Če se bo dogajanje nadaljevalo, bodite prepričani, da bodo posledice, tudi posledice, ki bodo še dodatno vplivale na že tako oslabljeno rusko gospodarstvo," je povedal Kerry.

V Moskvi se je odvil "Antimajdan"
Leto dni po padcu in begu predsednika Viktorja Janukovića iz Kijeva v Rusijo poteka v Moskvi shod proti "fašističnemu državnemu udaru in ukrajinski hunti".

Ruski mediji obsežno poročajo o zborovanju v ruski prestolnici, kjer se razlegajo gesla: "Ne bomo oprostili, ne bomo pozabili." Po neuradnih podatkih se je na "Antimajdanu" zbralo več kot deset tisoč protestnikov, ki tako zaznamujejo prvo obletnico predsedniške spremembe v sosednji Ukrajini. V Rusiji mediji in državni uradniki sicer "Majdan" redno označujejo kot fašistični državni udar.

Po sto žrtvah pobegnil v Rusijo
Protesti proti predsedniku Viktorju Janukoviču so izbruhnili novembra 2013, in sicer potem ko je zaradi tesnejših stikov z Moskvo ustavil priprave Ukrajine na podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Po valu nasilja, katerega vrhunec je bilo streljanje ostrostrelcev 20. februarja 2014, je Janukovič s helikopterjem ponoči pobegnil iz Kijeva najprej v Harkov, nato pa na polotok Krim in zatem v Rusijo, tudi s pomočjo Moskve, kot je pozneje priznal tudi sam ruski predsednik Vladimir Putin.

Janukovič je postal v zadnjih letih vladanja izjemno nepriljubljen zaradi svojega koruptivnega in razsipnega življenjskega sloga. Tako Janukovič kot člani njegove družine so obtoženi pridobitve velikega premoženja v njegovem mandatu. V zadnjem letu tako Janukovič sploh ni več imel vpliva in vloge v razpletanju ukrajinske krize, četudi uradna Moskva trdi, da je bil odstavljen z državnim udarom, financiranim na Zahodu.

Janukovič: Vrnil se bom
Je pa Janukovič, ki so ga protesti pred enim letom odnesli z oblasti, v intervjuju za rusko televizijo obljubil, da se bo vrnil v Ukrajino in da bo storil vse, da bo olajšal življenje v nemirni Ukrajini. V intervjuju ob prvi obletnici prozahodnega upora proti njegovi vladavini, ki ga bodo sicer v celoti objavili v ponedeljek, je povedal, da ga "boli srce", ko vidi, v kaj se je sprevrgla ukrajinska kriza in kako so uničene celotne regije.

Kljub premirju uporniki zavzeli Debalceve
V zadnjem letu je Rusija priključila polotok Krim, hkrati pa se je na jugovzhodu Ukrajine začela vojna med proruskimi separatisti in novimi ukrajinskimi oblastmi. Ob prikriti ruski vojaški pomoči so uporniki postali premočni za Ukrajince, ki so tudi zaradi vojaških porazov privolili v oba sporazuma v Minsku. A zadnji sporazum tako imenovane normandijske četverice (Angela Merkel, Francois Hollande, Petro Porošenko in Vladimir Putin) ni prinesel pravega premirja.