Putin je prisegel, da ne bo prizanesel nikomur, ki bo skušal razdeliti rusko družbo in obenem poudaril efektivnost ter neomajno zvestobo ruskih preiskovalnih organov.

Putin je rusko prebivalstvo nagovoril ob dnevu preiskovalnih organov, ki ga v Rusiji zaznamujejo danes, in se poklonil ruskim agencijam in drugim državnim organizacijam, vključno z rusko obveščevalno službo FSB. "Preiskovalci izkazujejo brezpogojno pripadnost očetnjavi in njenim ljudem," je še dodal Putin.

Od sredine 70. let je Putin delal za sovjetsko tajno službo KGB in je bil med letoma 1985 in 1990 nastanjen v Dresdnu v tedanji Vzhodni Nemčiji. Preden je postal predsednik, pa je med drugim vodil FSB, naslednico nekdanje sovjetske tajne obveščevalne službe KGB.

Z Al Asadom o razmerah na Bližnjem vzhodu

V sredo pa je Putin v Moskvi gostil sirskega kolega Bašarja Al Asada, s katerim sta govorila o političnih razmerah na Bližnjem vzhodu, dotaknila pa sta se tudi sirsko-turškega konflikta. V zadnjem času se sicer vrstijo pozivi Rusiji, naj posreduje v konfliktu.

Sredino srečanje je bilo prvo po marcu 2023 in sledi namigom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana o morebitnem tristranskem srečanju, ki bi pomagalo pri reševanju konflikta med Ankaro in Damaskom.

Putin je ob začetku pogovorov z Al Asadom izrazil zaskrbljenost nad mirovnimi razmerami na Bližnjem vzhodu, ki se lahko po njegovem mnenju še bistveno poslabšajo. "Z zanimanjem bom prisluhnil vašemu mnenju o načinu, na katerega se situacija razvija v regiji kot celoti. Žal lahko vidimo, da se zaostruje. To neposredno zadeva tudi Sirijo," je Putin dejal Al Asadu.

Asad je poudaril, da je njegov obisk "posebnega pomena", saj predstavlja priložnost za razglabljanje o dogodkih, ki zadevajo celotni svet in zlasti evrazijsko regijo.

Niti Putin niti Al Asad pred televizijskimi kamerami nista povedala, ali sta se pogovarjala o turško-sirskem konfliktu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pa se glede možnosti trilateralnega srečanja med Putinom, Asadom in Erdoganom ni izrekel. "Predsednika sta o razmerah na Bližnjem vzhodu govorila v širokem kontekstu," je za ruske državne medije dejal Peskov.

Rusija je najpomembnejša zaveznica Sirije, saj je leta 2015 s podporo vojaškemu posredovanju v času državljanske vojne Al Asada pomagala obdržati na položaju. Odnosi med Ankaro in Damaskom so se zaostrili po izbruhu državljanske vojne v Siriji leta 2011. Turčija je podpirala opozicijske upornike, ki so želeli odstaviti sirskega predsednika. Ankara je tudi sprožila vojaške operacije v sosednji Siriji.