V Mariupolju "je bilo pokopanih okoli 5000 ljudi, vendar so se pokopi pred desetimi dnevi ustavili zaradi nenehnega obstreljevanja", je povedala svetovalka ukrajinskega predsednika Tetjana Lomakina, ki je pristojna za humanitarne koridorje. Kot je navedla, je število ubitih mogoče oceniti le na podlagi trupel, ki so ostala pod ruševinami. Po njenih besedah bi lahko govorili o 10.000 mrtvih.

Po ukrajinskih navedbah je v Mariupolju v nečloveških razmerah obtičalo približno 160.000 civilistov, ki nujno potrebujejo hrano, vodo in zdravila.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je opozoril, da je mesto na robu humanitarne katastrofe in da ga je treba nemudoma in v celoti evakuirati. Za evakuacijo naj bi bilo pripravljenih 26 avtobusov, a jim ruske sile niso obljubile varnega prehoda, je dodal. "Ruske sile se igrajo z nami," je očital Bojčenko.

O opustošenju poročajo tudi iz vzhodnoukrajinskega mesta Harkov, kjer je bilo od začetka ruskih napadov uničenih skoraj 1180 večnadstropnih stanovanjskih stavb, več kot 50 vrtcev, skoraj 70 šol in 15 bolnišnic. Ruske sile so mesto v zadnjih 24 urah skoraj 60-krat obstreljevale s topništvom in minometi.

Drugo največje ukrajinsko mesto je zapustilo približno 30 odstotkov prebivalstva, vendar se jih je nekaj znova vrnilo, je povedal župan Harkova Igor Terehov. Pred začetkom ruske invazije je imel Harkov okoli 1,5 milijona prebivalcev. Prebivalci, katerih domovi so bili bombardirani, so nastanjeni v še preostalih šolah, vrtcih, kleteh in postajah podzemne železnice.

Černigov postaja novi Mariupolj?

Kot je v soboto sporočil župan Černigova Vladislav Atrošenko, je bilo v mestu s približno 285.000 prebivalci ubitih okoli 200 ljudi, polovici je uspelo pobegniti. A mesto je popolnoma uničeno, tudi infrastruktura. Prebivalci nimajo hrane, vode, elektrike in gretja, je sporočil visoki predstavnik regionalnih oblasti Vjačeslav Čaus.

Ne glede na hudo uničenje pa župana tako Černigova kot tudi Mariupolja trdita, da predaje ne bo in da se bodo ukrajinski branilci bojevali do zadnjega.

Iz Ukrajine zbežalo že skoraj štiri milijone ljudi

Ukrajino je od začetka ruske vojaške agresije zapustilo že skoraj štiri milijone ljudi, od katerih se jih je večina zatekla v sosednjo Poljsko. Svoje domove v Ukrajini je sicer moralo zaradi spopadov zapustiti že več kot deset milijonov ljudi.

Po zadnjih podatkih visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) je Ukrajino v zadnjih štirih tednih zapustilo 3,863 milijona ljudi. 2,2 milijona vseh beguncev se je zateklo v sosednjo Poljsko, več kot pol milijona pa v Romunijo. Skoraj 300.000 jih je odšlo v Rusijo.

Skupno je domove v Ukrajini zapustilo več kot 10 milijonov ljudi. Tisti, ki niso zapustili države, so zatočišče našli v drugih delih Ukrajine. Gre za največjo begunsko krizo v Evropi od druge svetovne vojne.

Sklad ZN-a za otroke (Unicef) je v četrtek sporočil, da je moralo zaradi vojne dom zapustiti 4,3 milijona otrok, kar je več kot polovica vseh otrok v Ukrajini. Državo jih je zapustilo okoli 1,5 milijona, preostali so razseljeni znotraj Ukrajine.

Begunski val se sicer umirja, saj je število ljudi, ki dnevno zapustijo Ukrajino, v zadnjem času padlo precej pod 100.000 na dan, v zadnjih dneh pa celo pod 50.000, čeprav se pogoji za življenje v Ukrajini slabšajo.

Biden zanika, da je pozval k spremembi oblasti v Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo v Washingtonu zagotovil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je še dan prej dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Da kaj takega ni cilj zveze Nato, je v nedeljo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz.

Bidna je v nedeljo novinarka vprašala, ali si želi odstraniti Putina s položaja in ali je pozval k spremembi oblasti, kar je ameriški predsednik zanikal. Še v soboto je ameriški predsednik v svojem govoru v Varšavi Putina označil za "diktatorja", "vojnega zločinca" in "klavca". "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je dejal.

Besede predsednika so številni razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA. Bela hiša je sicer nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina.

Bidnova izjava je seveda sprožila ogorčenje v Rusiji, kjer so v Kremlju izrazili zaskrbljenost. "Ta izjava je vsekakor skrb vzbujajoča," je na rednem srečanju z novinarji v Moskvi dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.
Dodal je, da bodo "še naprej pozorno spremljali izjave ameriškega predsednika" in da bi lahko Bidnove besede škodile dvostranskim odnosom med Rusijo in ZDA.

Zelenski: Ukrajina preučuje možnost nevtralnosti

V Carigradu pa se bosta na dvodnevnem dogodku v torek in sredo sešla ukrajinska in ruska pogajalska skupina. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu po telefonu dejal, da je premirje med Ukrajino in Rusko nujno ter da je treba izboljšati humanitarne razmere v regiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred novim krogom pogovorov dejal, da bo Ukrajina vztrajala pri neodvisnosti in ozemeljski celovitosti. Dodal je, da bi odločitev za nevtralnost morala biti potrjena na referendumu, varnost v Ukrajini pa zajamčena s tretjih strani.

"Pred nami je novi krog pogajanj. Naše prednostne naloge so znane, predvsem sta ključni suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine. Naš cilj je jasen – mir in čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega življenja v naši domovini," je dejal Zelenski v nedeljo zvečer v videonagovoru. Dodal je, da želi doseči kompromis z Rusijo tudi glede vprašanja Donbasa, saj je ena od tem pogajanj tudi vprašanje ruskega jezika. Po njegovem mnenju pa je dogovor z Rusijo mogoč le, če se ruske čete umaknejo iz Ukrajine.

Z ruske strani je bilo na začetku meseca slišati, da bi Ukrajina lahko prevzela švedski ali avstrijski model nevtralnosti. Ukrajina je predlog zavrnila, češ da lahko le v Kijevu oblikujejo sistem, ki bo sprejemljiv za Ukrajince. "S predsednikom Ruske federacije se moramo dogovoriti. Da bi dosegli dogovor, pa se mora dejansko srečati z mano," je dejal Zelenski.

Moskva zahteva, da se Ukrajina odpove zahtevam po članstvu v Natu in prizna neodvisnost separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu države ter rusko suverenost nad ukrajinskim polotokom Krim.