Putinov obisk v Parizu je bil napovedan za 19. oktober, ko bi se moral poleg srečanja s predsednikom Hollandom udeležiti še odprtja pravoslavne cerkve in ruske razstave. Toda ko je Hollande dejal, da se bo s Putinom srečal le za pogovore o Siriji, je Moskva obisk odpovedala, so povedali viri pri francoskem predsedniku.

Pariz je tako skušal okrepiti pritisk na Rusijo, potem ko je ta v Varnostnem svetu ZN-a zavrnila francoski predlog resolucije o Siriji, s katero bi ustavili napade ruske in sirske vojske na uporniški del Alepa.

"Putinu sem dal vedeti, da ga ne bom spremljal na slovesnostih, ampak sem bil pripravljen nadaljevati dialog o Siriji. Odločil se je prestaviti obisk," je pojasnil Hollande. V Kremlju so potrdili odpoved obiska in Sirije niso omenili, vendar so sporočili, da je Putin pripravljen obiskati Pariz, ko bo to ustrezalo Hollandu.

Čeprav je Hollande ruske letalske napade v Siriji označil za vojne zločine, pa se je po njegovih besedah še vedno treba pogovarjati z Rusijo, toda le, če so pogovori odločni in iskreni, saj gre drugače za "farso". Zato se je tudi Hollande pripravljen srečati s Putinom kadar koli za spodbujanje miru.

Že v ponedeljek je francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault napovedal, da se bo Francija obrnila na tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da bi ugotovilo, kakšne so možnosti za preiskavo vojnih zločinov, ki naj jih v pred vojno največjem sirskem mestu Alep zagrešili Rusija in Sirija.

Ayrault se je sicer prejšnji teden mudil v Moskvi in Washingtonu, kjer je predstavljal francosko-španski predlog resolucije za premirje v Alepu, ki ga je VS nato konec tedna zavrnil. Zavrnjen je bil tudi ruski predlog resolucije, ki pa v nasprotju s francosko-španskim ni predvideval konca bombardiranja mesta.

Silovito bombardiranje Alepa
Rusija medtem nadaljuje bombardiranje predelov Alepa, ki so pod nadzorom upornikov. V napadih je bilo po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice ubitih najmanj osem civilistov.

"Gre za najsilovitejše rusko bombardiranje, odkar je sirski režim 5. oktobra sporočil, da bo bombardiranje mesta zmanjšal," je dejal vodja observatorija Rami Abdel Rahman.

Observatorij za svoje navedbe uporablja mrežo virov znotraj Sirije, pripadnost letal pa določi na podlagi njihovega tipa, lokacije, vzorcev letenja in uporabljenega streliva. Po njegovih navedbah je bilo od začetka ofenzive sirskih vladnih sil ob podpori ruskih letal 22. septembra v Alepu ubitih najmanj 290 ljudi, večinoma civilistov.

Sirska vojska je nato 5. oktobra sporočila, da bo intenzivnost bombardiranja zmanjšala, in civiliste pozvala, naj se oddaljijo od uporniških borcev.

Damask besedno napadel Bana
Sirija je ostro kritizirala odhajajočega generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna, za katerega je dejala, da je med njegovim mandatom ogrozil nepristranskost svetovne organizacije, ko je po pisanju sirskih državnih medijev podpiral eno stran v svetovnih konfliktih.

Kot navaja vir pri sirskem zunanjem ministrstvu, je Ban večkrat načel kredibilnost ZN-a in njegovo objektivnost, ko je postal del težav, s katerimi se spopada današnji svet.

72-letni nekdanji južnokorejski diplomat se bo od vodenja svetovne organizacije poslovil konec leta, potem ko je odslužil dva mandata. Nasledil ga bo nekdanji portugalski premier Antonio Guterres.

Rusija postavila nesprejemljive pogoje
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je sporočil, da je zaradi "nesprejemljivih" omejitev pri svojem delu odpovedal obisk v Rusiji, ki mu je namreč postavila posebne pogoje, kakršnih mu druge države niso. Teh pogojev ni mogel sprejeti, saj bi bilo to po njegovih besedah nepravično.

I have to cancel my visit to #Russia because of unacceptable restrictions imposed to my programme by the authorities https://t.co/JLKC1MVGVl

— Nils Muiznieks (@CommissionerHR) October 11, 2016