Srbska radikalna stranka, ki jo začasno vodi Tomislav Nikolić, si želi sestaviti vlado, nihče pa ni prepričan, ali ima v parlamentu zadostno podporo. Foto: EPA
Srbska radikalna stranka, ki jo začasno vodi Tomislav Nikolić, si želi sestaviti vlado, nihče pa ni prepričan, ali ima v parlamentu zadostno podporo. Foto: EPA

Idealna "evropska" kombinacija bi bila: Demokratska stranka Borisa Tadića, Koštuničeva koalicija Demokratskih strank Srbije - Nova Srbija in G17 plus Mladjana Dinkića.

Politični analitik Aleksandar Ćirić
Posveti o vladi v Srbiji

Predstavnik radikalne stranke, ki jo vodi haaški obtoženec Vojislav Šešelj in ki je na volitvah dobila največ glasov, ni hotel razkriti, kdo je njen kandidat za mandatarja, niso pa hoteli povedati niti tega, ali bi njihov kandidat v parlamentu dobil zadostno podporo.

Predsednik Tadić je radikalcem povedal, da kot predsednik države parlamentu predlaga kandidata za predsednika vlade, ki ga nato parlament na podlagi programa potrdi ali pa ne.

Tadić s predstavniki vseh strank
Predsednik Boris Tadić je na pogajanja o sestavi nove vlade povabil vse stranke, ki jim je po volitvah prejšnji konec tedna uspelo priti v parlament. Hitrega dogovora ne pričakuje nihče, saj so volitve razdelile državo, še vedno pa najverjetnejši ostaja scenarij, da naj bi vlado sestavljale stranke demokratičnega bloka. Vendar pa nekateri dvomijo tudi o uspehu pogajanj med njimi, tako da tudi nove volitve niso nemogoče.

Predstavniki radikalne stranke so Tadića ponovno pozvali k odstopu, saj naj bi njegova Demokratska stranka dosegla preslab volilni izid.

Pirova zmaga radikalcev
Radikalna stranka, ki jo v odsotnosti haaškega obtoženca Vojislava Šešlja vodi Tomislav Nikolić, je na volitvah 21. januarja prejela 28 odstotkov vseh glasov: premalo, da bi sama sestavila vlado, in več kot druge stranke. V 250-članski skupščini bo imela 81 sedežev.

Z nekaj več kot 23 odstotki glasov se je na drugo mesto uvrstila Demokratska stranka predsednika Borisa Tadića. Število glasov je v primerjavi s prejšnjimi volitvami podvojila, tako da bo imela zdaj 65 poslancev, računa pa tudi na svojega mandatarja za sestavo vlade. S 16,5 odstotka glasov oziroma s 47 poslanci ji sledi Demokratska stranka Srbije.

Parlamentarni prag petih odstotkov je uspelo preseči še stranki G17 Mladjana Dinkića (19 mandatov), Socialistični stranki pokojnega predsednika Slobodana Miloševića (16 mandatov) in Liberalni zvezi strank pod vodstvom Čedomirja Jovanovića (15 poslancev). Volitev se je udeležilo 60,5 odstotka volilnih upravičencev.

Idealna "evropska" kombinacija bi bila: Demokratska stranka Borisa Tadića, Koštuničeva koalicija Demokratskih strank Srbije - Nova Srbija in G17 plus Mladjana Dinkića.

Politični analitik Aleksandar Ćirić
Posveti o vladi v Srbiji