izogibanje plačilu davkov in skrite posle poslovnežev, politikov ter zvezdnikov. Različne organizacije pozivajo k učinkovitejšemu pregonu tovrstnih praks.

"Po razkritju panamskih dokumentov je bilo slišati več obljub o reformah, a je bilo pravih premikov malo. Zahtevamo, da se politiki bolj dejavno lotijo tega perečega problema," poudarja generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Doria in dodaja, da razkritja kažejo na bistvene sistemske pomanjkljivosti in velik obseg globalnih ponudnikov storitev, ki koruptivnim omogočajo skrivanje nezakonito pridobljenega premoženja. Najnovejša razkritja, kot opozarjajo preiskovalni novinarji, sicer ne razkrivajo nujno nezakonitih finančnih malverzacij.

V organizaciji si že dalj časa prizadevajo za večjo transparentnost dejanskega lastništva podjetij. Kot opominjajo v sporočilu za javnost, se institucije EU-ja že več kot leto dni ne morejo zediniti glede konkretnejših korakov, kot so javni registri dejanskih lastnikov, pogajanja pa so večkrat zastala. Javno dostopni registri bi omogočili lažje odkrivanje nepravilnosti, velik korak naprej pa bi bil tudi celovit sistem obveznega poročanja multinacionalk o plačanih davkih po posameznih državah.

Podobno pravijo tudi na Ekvilib inštitutu. "Strinjamo se, da gre za globalni problem, ki ga je nemogoče v celoti rešiti na nacionalni ravni, in prav zato pozivamo slovensko in druge vlade, da se sestanejo v sklopu Združenih narodov in sklenejo globalni dogovor za zaustavitev tovrstnih davčnih praks," je zapisala Maruša Babnik, zunanja strokovna sodelavka za področje davčne pravičnosti.

Teden, ko bo marsikomu vroče
Dokumenti, v prvem krogu so jih objavili 13,4 milijona, med drugim razkrivajo povezanost ameriškega ministra za trgovino Wilburja Rossa in zeta ter svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jareda Kushnerja z ruskimi podjetji. Podjetje v Rossovi lasti je poslovno povezano s podjetjem zeta ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Šamalovim.

Yuri Milner, ruski tehnološki magnat, ki živi v Silicijevi dolini, je investiral 850.000 dolarjev v Cadre, nepremičninsko podjetje, ki ga je soustanovil Kushner. Milnerju so pri ključnih poslih v ZDA pomagala ruska podjetja, ki so pod nadzorom Kremlja. Med drugim mu je banka VTB Bank omogočila, da je 191 milijonov dolarjev investiral v Twitter, podružnica Gazproma pa je ustanovila fiktivno podjetje, ki je vložilo v Milnerjevo podružnico, ki ima za milijardo dolarjev Facebookovih delnic. Kot poroča Forbes, bo vsebina objavljenih dokumentov sprožila vrsto vprašanj v povezavi z domnevnim ruskim vmešavanjem v lanske ameriške predsedniške volitve prek Facebooka in Twitterja.

Odmevajo tudi finančne aktivnosti svetovalca kanadskega premierja Justina Trudeuaja Stephna Bronfmana, ki se je na sicer zakonit način izognil plačilu davkov z nakazovanjem denarja med tremi podjetji iz ZDA, Kanade in Izraela ter vlagal v davčno oazo na Kajmanskih otokih.

Objava dokumentov je sprožila tudi ostre kritike proti britanski kraljici Elizabeti II. Dokumenti kažejo, da je Duchy of Lancaster, družba, ki upravlja s 500 milijonov funtov vrednim zasebnim kraljičinim premoženjem, približno 11 milijonov funtov vložila v podjetja v davčnih oazah, od tega tudi v trgovsko družbo BrightHouse, ki se je znašla v aferi zaradi obtožb o izkoriščanju revnih. Iz Duchy of Lancaster so po poročanju BBC-ja sporočili, da niso bili vpleteni v odločitve o investicijah, ki so jih sprejeli različni skladi in da ni podatkov, da bi kraljica vedela kar koli o omenjenih investicijah, ki so bile izvedene v njenem imenu.

Na seznamu bogatašev, ki so vpleteni v sumljive finančne posle, so tudi največje multinacionalke, kot so Apple, Nike in Uber ter zvezdniki, kot sta Madonna in Bono. Dokumenti, ki vključujejo podatke o podjetjih in posameznikih do 70 let nazaj, razkrivajo tudi milijarde evrov, ki sta jih Malta in Isle of Man vrnila lastnikom zasebnih letal in prestižnih jaht, poroča Guardian.

Nadgradnja lanskih panamskih dokumentov
"Rajske dokumente", večina prihaja iz pravnega podjetja Appleby, ki je bilo ustanovljeno leta 1897 na Bermudih, pisarne pa ima v Hongkongu, Šanghaju, na Britanskih Deviških otokih, Kajmanskih otokih in v še drugih središčih davčnih oaz, je od neznanega vira tako kot v primeru panamskih dokumentov pridobil nemški časopis Süddeutsche Zeitung. Slednji jih je nato posredoval več kot 380 novinarjem v 67 državah, v Sloveniji pri projektu sodeluje medijska hiša Delo. ICIJ ob tem opozarja, da naložbe v tuje države, kjer je davčna stopnja nižja od domače, niso nujno nezakonite. Mediji bodo ves teden razkrivali zgodbe podjetij in posameznikov.