Londonska univerza in WHO sta analizirala življenjsko dobo v 35 razvitih državah. Raziskava kaže, da bodo v vseh ljudje leta 2030 živeli dlje, v večini držav pa naj bi se tudi zmanjševala razlika v življenjski dobi med moškimi in ženskami.

Kot poroča BBC, so raziskovalci dejali, da ugotovitve predstavljajo velik izziv za pokojnine in skrb za starejše ljudi.

Več enakosti, daljše življenje
Profesor Majid Ezzati je za BBC dejal, da je Južna Koreja storila več dobrih stvari. Ustvarila je okolje z več enakosti, v katerem stvari, kot sta izobrazba in prehrambna politika, koristijo večini ljudi, je dejal Ezzati. Poleg tega najbolje rešijejo vprašanje visokega krvnega tlaka in imajo eno od najnižjih stopenj debelosti na svetu.

Japonska, nekoč simbol dolge življenjske dobe, bo na lestvici padla. Trenutno je tam življenjska doba za ženske najdaljša, a jo bosta po raziskavi prehiteli Južna Koreja in Francija. Glede življenjske dobe za moške pa bo Japonska padla s četrtega na enajsto mesto med analiziranimi državami.

ZDA precej slabo
ZDA so se na tem področju odrezale slabo in so na poti, da bodo imele najnižjo pričakovano življenjsko dobo med razvitimi državami do leta 2030. Moški v ZDA naj bi takrat v povprečju živeli 80 let, ženske pa 83, podobno kot v Mehiki in na Hrvaškem.

Profesor Ezzati je poudaril, da so ZDA zelo drugačna družba kot Južna Koreja. V ZDA je namreč neenakost tako velika, da to vpliva na rezultate na ravni celotne države, ob tem pa so edina država brez splošnega zdravstvenega zavarovanja. ZDA so tudi prva država, kjer ljudje niso več vedno višji, kar pove nekaj o prehrani v zgodnjem otroštvu, je še dejal Ezzati.

ZDA bo prehitel Čile, kjer naj bi ženske, rojene leta 2030, živele 87 let, moški pa 81. V Veliki Britaniji bo pričakovana življenjska doba moških med letoma 2015 in 2030 narasla z 79 na 82 let, žensk pa s 83 na 85 let .

Raziskava kaže, da se razlika v pričakovani življenjski dobi med moškimi in ženskami zmanjšuje. Kot pojasnjuje profesor Ezzati, so imeli moški tradicionalno manj zdrav način življenja, več so kadili, pili, imeli so več prometnih nesreč, bili večkrat žrtve umorov, zato je tudi njihova pričakovana življenjska doba nižja. S spremembo načina življenja pa se tudi razlike v življenjski dobi zmanjšujejo.

Profesor Ezzati je še dejal, da gre državam na tem področju dobro, če vlagajo v zdravstveni sistem in poskrbijo, da je dostopen vsem.

Raziskava z matematičnimi modeli
Raziskovalci so kombinirali 21 ločenih matematičnih modelov, s katerimi so analizirali pretekla gibanja, na podlagi česar so naredili projekcije za prihodnost. Ta pristop upošteva različne dejavnike – kajenje, napredek zdravstva, stopnje debelosti –, ki vplivajo na pričakovano življenjsko dobo. Raziskava temelji na predvidevanju, da se bodo države razvijale kot do zdaj, tako da bi večji nepredvideni dogodki, kot je bil razpad Sovjetske zveze ali morebitno odkritje cepiva za vse oblike raka, močno spremenili vse projekcije.