"Ameriško administracijo in kongres pozivamo, naj delata skupaj, da bi našli ustrezne in vzdržne rešitve za obravnavanje teh zadev," je dejal Patrick Hamilton, vodja delegacije Rdečega križa za ZDA in Kanado. "Treba bi bilo nemudoma ukrepati."

Hamilton je to izjavil po obisku Guantanama marca, ki je bil prvi po 20 letih. Kot je dejal, je bil osupel, kako tisti, ki ostajajo zaprti v oporišču, kažejo simptome pospešenega staranja, vse skupaj pa da še slabšajo združeni učinki njihovih izkušenj v priporu in let, preživetih tam.

Hamilton je pristojne pozval, naj zapornikom zagotovijo ustrezno psihološko in zdravniško oskrbo ter pogostejše stike s svojci. Ameriško obrambno ministrstvo "poročilo Rdečega križa trenutno preučuje", je sporočil predstavnik Pentagona.

Taborišče Guantanamo je leta 2002 vzpostavil takratni republikanski predsednik George W. Bush, da bi po terorističnih napadih 11. septembra 2001 vanj zaprli tuje teroristične osumljence.

A močno sporno taborišče v pravno sivem območju, kjer ZDA zapornike zadržujejo tudi po več let brez kazenske ovadbe in jih med zasliševanjem okrutno mučijo, je kmalu postalo simbol ameriških prekoračitev pooblastil v sklopu njihove "vojne proti terorizmu".

Prazne obljube Joeja Bidna

Ko je predsedniški stolček leta 2021 zasedel demokrat Joe Biden, je bilo v Guantanamu še 40 zapornikov (danes jih je približno 30).

Bidnova administracija je sicer dejala, da si želi oporišče zapreti, a za zdaj za to še ni predložila nobenega načrta. Hamilton je Washington pozval, naj nemudoma odloči o usodi zapornikov in prepelje v domovino tiste, ki ustrezajo pogojem.

Da se bo Guantanamo zaprl, sicer ameriške oblasti govorijo že najmanj 16 let – celo sam Bush je leta 2006 v pogovoru za nemško televizijo ARD dejal, da bi rad zapor zaprl, zapornike pa poslal pred sodnika, da čaka samo še na odločitev vrhovnega sodišča.

Od tega pogovora bo v teh dneh minilo točno 17 let, Guantanamo pa vztraja tudi pod že četrtim predsednikom ZDA.