Vedela je, da bo težko, vendar ne tako. Zdi se, da pripravniške dobe ne bo nikdar konec. Za isto delo, kot ga opravljajo njeni sodelavci, ki sedijo ob njej, zasluži komaj za hrano in prevoz.
Toda kljub občutku, da se njen multinacionalni delodajalec roga pravilom, ki omejujejo delovne pogodbe brez dodatkov, se ne bo pritožila sindikatu, ker je srečna, da sploh ima službo. "Od malih nog so mi starši govorili, naj diplomiram, da si bom lahko našla dobro službo. A srečna sem, da sploh imam službo. V mojem diplomantskem razredu nas je bilo 30 in jaz sem ena izmed tistih, ki jim gre najbolje," razlaga Silvia.

Brezposelnost med mladimi v Španiji je presegla 40 odstotkov, brezposelnost na splošno pa je z 20 odstotki najvišja v EU-ju. Mladi diplomanti so prisiljeni sprejemati kakršne koli pogoje, da bi lahko začeli svojo kariero. Podobno je v sosednjih Portugalski in Italiji, kjer vse več ljudi posega po t. i. odpadnih službah: gre za začasne honorarne pogodbe, ki so bile nekdaj pogoste v turizmu, kmetovanju in gradbeništvu, a jih ponujajo danes vse vrste podjetij. S krizo gospodarstva in evrskega območja se delodajalci na vse pretege skušajo izogniti pogodbam za nedoločen čas z visokimi odškodninami.

Četrtina španske delovne sile in 23 odstotkov portugalske ima honorarne pogodbe - v EU-ju je povprečje 14 odstotkov.

V Španiji, na Portugalskem in v Italiji se je pojavil tog dualni sistem. Ljudje v srednjih letih imajo stabilne službe z ugodnostmi. Odpuščanje teh ljudi bi delodajalca stalo veliko, ščiti pa jih močna zakonodaja. Po drugi strani pa so mladi obtičali v začaranem krogu honorarnih pogodb, ki jih ni težko zlorabiti.
Raziskave kažejo, da tak sistem zavira gospodarsko rast - začasni delavci so ujeti za vse daljša obdobja brez ugodnosti, kar vpliva na storilnost in dela južno Evropo manj konkurenčno.

1.000 evrov mesečno se ne sliši več slabo
Prekletstvo "mileurista" - španski izraz za začasnega delavca, ki zasluži 1.000 evrov mesečno brez ugodnosti - ni nekaj novega. Mladi na jugu Evrope že nekaj časa težko najdejo redno službo. A "izgubljena generacija" je ob zaostrovanju krize evra zabredla še globlje v labirint. Gospodarska rast se spet upočasnjuje, službe v javnem sektorju pa izginjajo.
"Včasih smo govorili o mileuristih, kot da je to kaj slabega. Zdaj je to dobro. Honorarna pogodba za 1.000 evrov mesečno je spodobna," pravi Jose Maria Marin, izvedenka za delo in profesorica sodobne zgodovine na španski univerzi.

V Rimu se 27-letni Federico seli od ene začasne službe do druge, odkar je leta 2009 diplomiral iz zgodovine. 1.000 evrov mesečno začenja spominjati na nedosegljive sanje: "Danes sem šel na razgovor za enoletno službo, a je nisem vzel, ker so mi ponujali 500 evrov na mesec za 10-urni delovnik." Federico se želi odseliti iz hiše svojih staršev, a potrebuje redno pogodbo, da lahko podpiše najemno pogodbo. Več kot četrtina Italijanov med 15. in 24. letom starosti je brez službe in Federico počasi obupuje.

Podaljševanje v neskončno
Fenomen mladih, ki še vedno živijo pri starših, ki nam tudi v Sloveniji nikakor ni neznan, je še ena stvar, ki zavira gospodarsko rast in ustvarja začaran krog za nova delovna mesta. Z novimi gospodinjstvi bi spodbujali tako nepremičninski trg kot potrošništvo. Banke tudi nerade dajejo posojila honorarnim delavcem, kar še dodatno zavira porabo. V teoriji je honorarna pogodba nekakšna poskusna doba, v kateri se dokažeš, da si vreden redne službe.
Toda v južni Evropi mnogim honorarne pogodbe podaljšujejo iz leta v leto, pa čeprav uslužbenci opravljajo povsem enaka dela kot redno zaposleni okoli njih, le brez varnosti ali ugodnosti, ki jih daje redna pogodba. To ustvarja trajne drugorazredne službe, podobne pojavu "permatempov" (rednih začasnih) v ZDA v 90. letih. V Španiji je leta 2008 le 20 odstotkov takih honorarnih pogodb vodilo do rednih zaposlitev in 80 odstotkov novih pogodb, podpisanih v zadnjem desetletju, je bilo honorarnih.
Vsaka služba boljša kot nič
Lani je EU pritisnil na Španijo, naj reformira svoj trg delovne sile in olajša družbam najemanje in odpuščanje delavcev. Socialistična vlada je zato sprejela reforme, ki naj bi odpravila začasne pogodbe, stalne pogodbe pa naredile cenejše za delodajalce.
A leto dni pozneje je vlada svoje stališče obrnila na glavo, potem ko reforme niso naredile prav nič za brezposelnost. "Raje imamo ljudi s honorarnimi pogodbami kot brez služb," je povedal minister za delo Valeriano Gomez ob tem, ko je vlada predstavila nove zakone, ki omogočajo podjetjem podaljševanje honorarnih pogodb do treh let.

Španija postaja država ljudi, ki so "pripravniki do 33. leta in se ne morejo upokojiti do 75.leta," pravi predsednik sindikata Ignacio Fernandez Toxo.