Poljaki se bodo v nedeljo podali na ene pomembnejših volitev, kjer se bo odločalo o usodi vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) na oblasti, ki upa še na tretji zaporedni mandat. Poznavalci menijo, da gre za prelomne in najpomembnejše volitve, na katerih ankete napovedujejo tesen izid.

Da gre prelomne volitve, priča tudi veliko zanimanje za glasovanje med poljsko diasporo, ki naj bi se tokrat v rekordnem številu udeležila glasovanja po pošti.

Poljski zunanji minister Zbigniew Raw je v torek izrazil pričakovanje, da bo število prijavljenih za glasovanje v tujini še pred polnočjo preseglo 600.000, kar je po njegovih besedah zgodovinski rekord. Kot je povedal na torkovi novinarski konferenci, je bilo pred štirimi leti v tujini za glasovanje prijavljenih 314.000 Poljakov.

Po njegovih besedah je zanimanje tako veliko, da so morali kar za 70 odstotkov povečati število volilnih komisij v tujini, da bi zadostili "demokratičnim zahtevam Poljakov".

Poljska ima obsežno diasporo, saj po poročanju Guardiana v tujini živi približno pet milijonov poljskih državljanov. Na prejšnjih volitvah leta 2019 so Poljaki v tujini več glasov namenili opoziciji kot tisti, ki živijo v državi, pri čemer je opozicijska Državljanska platforma (KO) prejela 39 odstotkov glasov iz tujine, medtem ko jih je skupno dosegla 25 odstotkov.

Desna konservativna in populistična stranka PiS, ki je prišla na oblast leta 2015, ima tokrat močnega nasprotnika v desnosredinski opozicijski koaliciji pod vodstvom nekdanjega premierja in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska.

Januarja je poljska vlada sprejela sporen predlog zakona, ki volilne komisije v tujini obvezuje, da izide štetja sporočijo v 24 urah ali pa se glasovi razveljavijo kot neveljavni, čeprav te časovne omejitve ne veljajo za volilne komisije s sedežem na Poljskem. Kot piše Guardian, je to vzbudilo pomisleke, da predlog zakona poskuša omejiti število glasov za opozicijo.

Poljski komisar za človekove pravice Marcin Wiącek je dejal, da je predlog zakona neustaven in krši volilno zakonodajo, ki po njegovih besedah ​​ne "razlikuje pravice do udeležbe na volitvah glede na kraj bivanja".

Odstopi v vojski udarec za PiS

Velik udarec za vladajoči PiS in njegovo zagotavljanje, da je edina sila, ki je sposobna poskrbeti za varnost države, pomeni torkov odstop visokih predstavnikov vojske. Odstopni izjavi sta namreč podala načelnik generalštaba Rajmund Andrzejczak in poveljnik operativnega poveljstva Tomasz Piotrowski.

Čeprav nista podala razlogov za svoj odstop, pa poljski mediji ugibajo, da je glavni razlog spor z obrambnim ministrom Mariuszom Blaszczakom.

Oba generala sta bila na položaju od leta 2018. Po poročanju poljskih medijev naj bi odstopila, ker se nista strinjala s pozivi obrambnega ministra iz vrst PiS-a, da bi vojska sodelovala v predvolilni kampanji.

Opozicija je zaradi spora že zahtevala odstop obrambnega ministra. "Zaradi dejanj stranke Zakon in pravičnost smo ostali brez obrambe med najhujšo krizo," je po poročanju STA-ja dejal vodja poslanske skupine opozicijske Nove levice Krzysztof Gawkowski.