Kamera je bila nameščena v rovu, iz katerega so dvigovali ujete rudarje. Zadnji so na površje prišli reševalci, ki so ob tem razvili napis - misija končana. Foto: EPA
Kamera je bila nameščena v rovu, iz katerega so dvigovali ujete rudarje. Zadnji so na površje prišli reševalci, ki so ob tem razvili napis - misija končana. Foto: EPA
Čile
Skupaj z rudarji in njihovimi bližnjimi se je veselil ves svet, kar je omogočil neposreden prenos s prizorišča reševanja. Foto: EPA

Ne samo prebivalci Čila, ampak ljudje po vsem svetu so v živo spremljali reševanje 33 čilskih rudarjev, ki so bili 69 dni ujeti več kot 600 metrov pod zemljo. Po uspešnem koncu reševalne akcije, kakršni do zdaj še nismo bili priča, je bil navdušen ves svet.

Na površju nad rudnikom San Jose je bilo v torek zvečer vse pripravljeno za reševanje ujetih rudarjev, pripravljene pa so bile tudi kamere vseh svetovnih medijskih hiš, ki so poskrbele, da nihče ne bi zamudil dramatičnih prizorov.

Reševanje, kot ga še ni bilo
Za presenečenje so že takoj poskrbele čilske oblasti, ki medijskim hišam niso vnaprej sporočile, da bo omogočen tudi prenos iz jaška, kamor so se zatekli rudarji in od koder jih je na površje dvignila reševalna kapsula, piše CNN, ki posnetke iz podzemlja primerja z mejniki neposrednega televizijskega poročanja, ki jih predstavljajo prvi sprehod človeka na Luni in posnetki iz prve zalivske vojne.

"Poglejte to. To je dejansko iz rudnika, živa slika kapsule, ki se je prvič spustila v rudnik. Neverjetno. Neverjeten trenutek. Če vas to ne pretrese, potem ne vem, kaj bi vas sploh lahko," je skoraj brez besed ostal CNN-ov novinar Anderson Cooper.

Prav kamera je bilo tisto, kar je manjkalo pri dramatičnem reševanju, kot je bilo na primer tisto, ko so leto in pol staro deklico Jessico kar 58 ur reševali iz vodnjaka v Teksasu, kamor je padla.

"Presenečen sem nad tehnologijo, ki so jo uporabili pri reševanju, toda v enaki meri sem presenečen nad tehnologijo, ki mi je omogočila, da sem to spremljal v živo," je bil navdušen Al Tompkins z novinarskega Inštituta Poynter v Sankt Peterburgu.

Predsednik ve, kaj so to mediji
Mogoče je pri prenašanju posnetkov reševanja pomagal tudi čilski predsednik Sebastian Pinera, nekadnji medijski mogotec, ki je svojo televizijo Chilevision letos prodal ameriški medijski hiši Time Warner, ki ima v lasti tudi CNN.

Profesor novinarstva na univerzi v Teksasu Rosental Alves je prepričan, da bo prenos reševanja postal "klasičen primer za študente komunikologije". "Nekako so čilske oblasti razumele, kako zadevo predstaviti čustveno in ganljivo," pojasnuje in dodaja, da je še posebej pomembno, da predsednik ni samo medijsko pismen, ampak je tudi medijski mogotec, ki je obkrožen z ljudmi z medijsko miselnostjo.

A nekateri niso tako navudšeni nad medijskim pompon okoli reševanja rudarjev in menijo, da se oblast obnaša izkoriščevalsko. Nekega uporabnika spletnega omrežja Twitter je, na primer, zmotilo, da je bilo med dvigovanjem reševalne kapsule iz rudnika v ozadju slišati dramatično glasbo.

Čilski časopis La Tercera je poročal, da so se družine nekaterih rudarjev pritožile nad pretirano izpostavljenostjo v medijih. Neka čilska anketa je pokazala, da je kar 79 odstotkov vprašanih prepričanih, da mediji izkoriščajo rudarje in njihove družine.

Toda svet ne potrebuje samo poročanja o nesrečnih koncih dramatičnih zgodb. "Potrebujemo reševanje, kot je bilo to, vsake toliko časa, da nas opomni, da se lahko strašni dogodki končajo tudi brez tragedije. Ne moreš gledati tega, ne da bi bil hvaležen in presenečen," je sklenil Tompkins.