Madžarska se je prejšnji teden znova znašla na udaru svetovnih medijev. Na železniški postaji Keleti v središču Budimpešte je ostalo ujetih več tisoč prebežnikov, večinoma iz Sirije, ki so na Madžarsko prišli preko t. i. balkanske poti in so želeli svojo pot nadaljevati do Nemčije. Oblasti so takrat postajo zaprle, prebežnikov pa več dni niso spustile na postajo. Pozneje so postajo le odprli in prebežnikom omogočili, da so se vkrcali na vlake, ki so bili namenjeni v Avstrijo, nato pa so jih na sredi poti ustavili, od prebežnikov pa zahtevali, da se izkrcajo, saj bi jih nato spravili v taborišča.

Prebežniki vlaka niso želeli zapustiti, tako da so do petka zvečer vztrajali na vlaku, ki ga je strogo varovala policija, ter začeli gladovno stavkati. V petek popoldne se je okoli 1.500 prebežnikov odločilo, da bodo v Avstrijo odšli peš. Prepešačili so približno 30 kilometrov in se ustavili na robu avtoceste M1, kjer so nameravali prenočiti, a se je zvečer Orban odločil spremeniti pristop in jim omogočil prehod do avstrijske meje. Avstrija jih je sprejela in jim pomagala naprej do Nemčije.

Dogajanje na Madžarskem je bilo izhodišče za pogovor z Grušo Matevžič, slovensko pravnico, ki v Budimpešti dela za Madžarski helsinški komite, ki prosilcem za azil na Madžarskem nudi pravno pomoč. Matevžičeva nam je v intervjuju pojasnila, kakšne so trenutne razmere na Madžarskem, kakšna je politika madžarskih oblasti do vse številčnejših prebežnikov in kako bi bilo treba spremeniti evropsko politiko do prebežnikov.

Kakšne so bile razmere v zadnjih dneh v Budimpešti?
Begunci se zadržujejo predvsem na treh glavnih železniških postajah in v bližnjih parkih. Zaradi zaprtja železniške postaje Keleti in prepovedi vkrcanja beguncev na vlak so bile razmere zelo zaostrene. Kljub temu begunci niso pokazali nikakršnega nasilja, protestirali so v miru, predvsem je bilo mogoče videti obup in žalost, nemalokatera družina je za vozovnico odštela zadnji denar, ki so ga imeli s seboj, upajoč da bodo po dolgi poti končno prispeli na cilj. Razočaranje, ko jim je bilo to onemogočeno, je bilo veliko. Nasprotno pa so podivjani madžarski huligani, ki so prišli na nogometno tekmo Mažarska-Romunija, povzročili veliko škode.

Oblasti očitno niso imele nobenega namena poskrbeti za begunce, tako da so prepuščeni samim sebi. Je bilo vsaj med prebivalci opaziti kakšno solidarnost z begunci, kdo jim je pomagal?
Oblasti res nimajo nikakršnega namena poskrbeti za begunce, odkrito izražajo mnenje, da begunci na Madžarskem niso dobrodošli. Po drugi strani pa smo priča neverjetni mobilizaciji civilistov, ki kaže na to, da veliko Madžarov nasprotuje Orbanovi politiki in da znajo v kriznih razmerah nuditi humanitarno pomoč. Ustanovili sta se dve skupini 'Migration Aid' in pa 'Let's help refugees', ki prek Facebooka dnevno koordinirajo deljenje hrane, pijače, zdravil, odej, higienskih in drugih nujnih potrebščin beguncem, ki se zadržujejo ob železniških postajah. Prostovoljci so organizirali tudi številne dejavnosti za begunske otroke. Med prostovoljci se najdejo tudi zdravniki, ki nudijo medicinsko pomoč. Neverjetno je bilo videti tudi, kako so se prostovoljci izjemno hitro aktivirali, ko so begunci začeli s procesijo proti avstrijski meji. Ljudje so jih pričakali na poti in jim delili hrano, vodo, odeje in druge nujno potrebne stvari. Veliko prostovoljcev in donacij je prišlo tudi iz tujine.

Nihče od beguncev v bistvu ne želi ostati na Madžarskem, saj jih država ne želi oskrbeti, razmere v državi pa so precej ksenofobne. Kakšne sploh so njihove možnosti?
Možnosti so zelo slabe. Madžarska je država, ki je imela lani najnižji odstotek podeljenih statusov mednarodne zaščite v Evropski uniji. Integracijska politika je izjemno šibka in odstotek tistih, ki odidejo v drugo evropsko državo, čeprav so dobili status mednarodne zaščite na Madžarskem, je velik. Poleg tega vlada vodi odkrito ksenofobno politiko zoper prebežnike, kar definitivno podpihuje sovraštvo med določenimi ljudmi, to pa pomeni, da bo integracija beguncev v prihodnosti še težja.

Ima Madžarska kakšno strategijo, kako poskrbeti za prebežnike, ki se zatečejo k njim in morda tam zaprosijo za azil?
Madžarska je imela do nedavnega funkcionalni azilni sistem, ki je bil bolj ali manj v skladu z azilnimi smernicami EU-ja, razen področja omejitve gibanja in ranljivih skupin. Vendar pa je s spremembo zakonodaje s prvim avgustom in pa z amandmaji, sprejetimi prejšnji petek, po mojem mnenju prosilcem za azil v nadaljnje onemogočila pridobitev mednarodne zaščite na Madžarskem. Madžarska je sprejela odlok, ki Srbijo uvršča med varne tretje države, kar pomeni, da bodo vse prošnje za mednarodno zaščito prosilcev, ki bodo na Madžarsko prišli prek Srbije, po hitrem postopku zavrnjene, ljudi pa bodo vrnili v Srbijo. Nobena evropska država Srbije v tem trenutku nima za varno tretjo državo in takšnega mnenja je tudi UNHCR (Visoki komisar Združenih narodov za begunce).

Na Madžarskem helsinškem komiteju smo mnenja, da takšna zakonodaja pomeni kršitev načela nevračanja in krši pravico do azila. Trenutni načrt Madžarske je odpreti tranzitne cone na meji s Srbijo, kjer bodo pospešeno (v 10 dneh) preučili prošnje za azil (t. i. mejni postopki). Če bodo prosilci za azil zapustili tranzitno cono pred zaključkom azilnega postopka, bo to razumljeno kot kaznivo dejanje in kazen bo lahko zapor. Ker večina prosilcev prihaja na Madžarsko prek Srbije, to pomeni, da bodo v Srbijo vrnili ogromno število ljudi. Kako bo Srbija sprejela 100.000 prosilcev in še več, pa Madžarsko vlado seveda ne zanima. Glede na to, da dnevno prečka mejo tudi do 3.000 prebežnikov, bo lahko v določenem trenutku v teh tranzitnih centrih tudi do 30.000 ljudi. Že zdaj si lahko le z grozo zamišljamo, kakšne razmere bodo vladale tam. Poleg tega bodo ti centri "daleč od oči in ušes", kar pomeni, da javnost ne bo vedela, kaj se tam dogaja.

Kakšne so razmere v begunskih centrih in azilnih domovih na Madžarskem?
Razmere so katastrofalne. Na primer, v največjem begunskem centru, ki je v Debrecenu, je bilo v petek nastanjenih nekaj več kot 1.300 prosilcev. Center ima kapaciteto za približno 800 ljudi. V preteklih mesecih je bilo tam dnevno nastanjenih že več kot 1.800 ljudi. Ljudje spijo na prostem na žimnicah brez rjuh, ne dobijo niti odej, čeprav so noči že mrzle in je iz petka na soboto deževalo. Higienske razmere so neopisljive.

Je Madžarska sploh sposobna poskrbeti za tako število beguncev, kot jih je prišlo v državo? Ali tega preprosto noče in zato uvaja ukrepe, kot je nova zakonodaja, ki nedovoljen prestop meje opredeljuje kot kaznivo dejanje?
Madžarska ni sposobna poskrbeti za takšno število beguncev. Zato pa bi morala biti pripravljena sprejeti pomoč EU-ja, a Orban to vztrajno zavrača. Ravnanje vlade, ko so beguncem prepovedali dostop do vlakov, je bilo nerazumljivo. Po eni strani trdijo, da morajo spoštovati schengenska pravila in da prosilcev za azil ne smejo spustiti v druge države, hkrati pa sami kršijo evropsko azilno zakonodajo s tem, da prosilcem ne nudijo dostojnih sprejemnih pogojev, da ne identificirajo ranljivih skupin in jim ne nudijo nikakršnih posebnih storitev. Da niti ne govorim o tem, da bodo predvideni tranzitni centri in kratek mejni postopek občutno posegli v pravice prosilcev za azil.

Kaj pa opozicija? Se upira Orbanovi sovražni dikciji in izjavam, kot je bila zadnja, da migranti ogrožajo krščanske korenine Evrope in da morajo zato države zaščititi svoje meje?
Opozicija je bila do nedavnega precej pasivna, šele pred nekaj dnevi so se malo bolj glasno odzvali na krizo.

Zakaj se Evropa bolj aktivno ne odzove na dejanja madžarske vlade, na Orbanove izjave, na postavljanje zidu in podobno?
Dejstvo, da Evropska unija za varovanje meja nameni veliko več denarja kot pa za področje mednarodne zaščite, je samo po sebi dovolj zgovorno. Lahko bi rekli, da se določeni voditelji držav Unije po tihem strinjajo z Orbanovo politiko, saj menijo, da bo s tem zajezil prihod migrantov. Razporeditev evropskih sredstev v primeru Madžarske pa kaže tudi na to, da je bilo 1,5-krat več denarja namenjeno za področje integracije priseljencev, ki niso prosilci za azil, kot pa za okrepitev azilnega sistema, čeprav zadnji poka po šivih, v primerjavi s prosilci za azil pa je število drugih priseljencev izredno majhno.

Kakšen humanitarni odziv na razmere v Evropi bi potrebovali? Kakšen bi moral biti odziv Evropske unije?
Več držav bi moralo ravnati podobno kot Nemčija in sprejeti del beguncev, ki prihajajo na Madžarsko. Prav tako bi države morale sprejeti predlagani sistem kvot.

Kako pa gledate na napovedani sistem kvot, ki naj bi obveljal v Evropski uniji in na podlagi katerega naj bi si države razdelile begunce?
Definitivno rešitev ni v graditvi ograj, ki samo še spodbujajo nevarnejše oblike delovanja tihotapcev ljudi ter pošiljajo begunce na nevarne poti. Treba bi bilo zagotoviti, da azilni sistem v vsaki državi EU-ja deluje z enakimi visokimi standardi, daje beguncem enako raven zaščite in ugodnosti in možnosti za integracijo. Strinjam se s predlogom, da bi begunce sorazmerno razdelili po celotnem EU-ju. Problem je v tem, da se temu številne države upirajo. Ko je Evropska komisija predstavila plan relokacije prosilcv za azil iz Italije in Grčije, je le 9 od 26 držav sprejelo predlagano kvoto.

Ena izmed rešitev se mi zdi tudi medsebojno priznavanje statusov mednarodne zaščite med državami EU-ja in s tem možnost omogočiti ljudem, ki že imajo status mednarodne zaščite v določeni državi Unije, lažjo ustalitev v drugi državi članici. Zdaj je to skoraj nemogoče. Begunec mora pet let nepretrgoma bivati v državi članici EU-ja, ki mu je podelila status, šele nato lahko zaprosi za dovoljenje za dolgoročno prebivanje v EU-ju. Nekdo, ki ima v Franciji širšo družino, ki mu lahko omogoči podporo pri integraciji, prav gotovo ne bo čakal pet let na Madžarskem, kjer nima nikogar, možnosti za zaposlitev in integracijo pa so majhne. Beguncem bi morala biti omogočena svoboda gibanja ter prebivanje in delo na celotnem območju EU-ja pod enakimi pogoji in omejitvami kot državljanom Unije.

So veliki zbirni centri na poti v Evropo, kjer bi poskrbeli za begunce in uredili njihove statuse, glede na to, da v Turčiji in na Bližnjem vzhodu na pot proti Evropi čaka še na tisoče beguncev, realna rešitev problema?
Zgraditi zbirni center na ozemlju držav, kjer je raven spoštovanja človekovih pravic nižja kot v Evropski uniji, se mi ne zdi primerna.

Je Dublinska uredba v teh razmerah sploh še uresničljiva? Kaj pa azilni sistem v Evropski uniji, je dorasel trenutnim razmeram?
Dublinska uredba sama po sebi je zelo problematična in bi jo bilo po mojem mnenju treba občutno spremeniti. A hkrati to, kar se dogaja zdaj, ko Nemčija sprejema begunce iz Madžarske, ne pomeni, da krši Dublinsko uredbo. Vsaka država ima možnost prevzeti pristojnosti za izvedbo postopka mednarodne zaščite, tudi če je po Dublinski uredbi za to odgovorna druga država. To je t. i. suverenostna klavzula, ki je namenjena ravno takšnim primerom, ko je jasno, da določena država trenutno ni sposobna zagotoviti prosilcem ustreznega obravnavanja in sprejemnih pogojev. Problem je bolj v tem, da države niso voljne uporabiti te klavzule in so prosilce dolgo časa vračali v Grčijo, kjer so bile razmere že nekaj časa mizerne, pa nato v Italijo in zdaj na Madžarsko. Očitno je, da dublinski sistem, ki ne upošteva prosilčevih želja ali posebnih povezav z določeno državo članico, in zaradi različne ravni zaščite v državah EU-ja preprosto ne deluje, kar ima za posledico nepravičnost, povečuje tveganje za kršitve človekovih pravic, deluje proti solidarnosti med državami članicami EU-ja in upočasnjuje integracijo prosilcev za azil. Zato je nujno potrebna celovita reforma dublinskega sistema ali celo vzpostavitev popolne alternative.

Azilni sistem v EU-ju, po mojem mnenju spada zakonodaja, ni tako slab, dejansko je uvedel določene standarde in opredelil postopke, vendar pa žal ne moremo govoriti o skupnem azilnem sistemu, saj se ravnanje z begunci v državah zelo razlikuje. Ravno dejstvo, da v določenih državah z njimi ravnajo bolj humano in imajo več možnosti za ustvaritev stabilnega življenja, in ker je za določene prosilce možnost pridobitve mednarodne zaščite v določenih državah večja kot drugje, povzroča to, da se begunci ne želijo ustaliti v prvi državi EU-ja, kamor so prišli.

Vi ste edina organizacija, ki prosilcem za azil na Madžarskem nudi pravno pomoč. Se porast števila prebežnikov in beguncev čuti tudi pri vas, koliko prošenj za pomoč več ste dobili v zadnjih mesecih?
Seveda se, predvsem se je povečal obseg dela naše odvetnice, ki obiskuje območja na meji s Srbijo, tam zagotovo potrebujemo okrepitev. Delo naše centralne pisarne v Budimpešti je prav tako poraslo, saj poleg prošenj prosilcev za azil dobivamo tudi ogromno prošenj za intervjuje in informacije z vsega sveta, kajti naloga naše organizacije je seveda tudi seznanjanje javnosti z najnovejšimi spremembami azilnega sistema na Madžarskem. Poleg prosilcev za azil z nasveti trenutno pomagamo tudi prostovoljcem, ki delijo humanitarno pomoč na železniških postajah, saj so ravno oni pomembni viri informacij za prosilce in zato je pomembno, da znajo povedati kaj o azilnem sistemu, morajo pa vedeti tudi kakšna oblika pomoči je na Madžarskem zakonita in kaj lahko predstavlja kaznivo dejanje. To lahko pojasnim na konkretnem primeru, ko so prebežniki začeli pohod proti avstrijski meji, jim je veliko ljudi želelo priskočiti na pomoč s prevozom, to pa je na Madžarskem kaznivo dejanje, saj se lahko razume, da prostovoljci pomagajo beguncem pri nelegalnem prehodu meje.

Brina Tomovič