Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v sredo sporočil, da mu je vlada notranjega ministrstva naložila, naj pripravi vse potrebno za postavitev ograje, ki bi morala biti postavljena že v sredo naslednji teden. "Ni v redu, da nam pošiljajo begunce, ti morajo biti zadržani v Srbiji. Če bo treba, bomo fizično zaprli mejo," je bilo sporočilo madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Nad načrti sicer madžarska opozicija ni navdušena. Med drugim v Madžarski liberalni stranki menijo, da gre za "nečloveški in nesmiseln" ukrep, tudi socialisti so mnenja, da to ni rešitev problema migrantov.

Nekoliko bolj zadovoljni so v skrajno desni stranki Jobbik, v kateri so prepričani, da je vlada za zajezitev nezakonitih migracij končno sprejela konkreten korak. A vendar po njihovem prepričanju to ne bo dolgoročno ustavilo tovrstnega priseljevanje.

Nad odločitvijo Madžarske ni navdušena Srbija
"Presenečen in šokiran sem. O tej odločitvi se bom pogovoril z madžarskimi kolegi ... Postavitev ograje ni rešitev. Srbija ne more biti odgovorna za obstoječe stanje z begunci, smo le tranzitna država. Je morda Srbija odgovorna za stanje v Siriji?" je vprašal srbski premier Aleksandar Vučić. Ob tem je zagotovil, da se bo o potezi madžarske pogovoril s partnericami Srbije v EU-ju.

Odločitev Madžarske je "nepravična", saj begunci niso državljani Srbije, ki je le tranzitna država, je po poročanju srbskega Blica stališče srbske vlade. Budimpešta bo srbsko stran s podrobnostmi sicer seznanila na skupni seji vlad, ki je predvidena za 1. julij. "EU pozivam, naj pomaga Srbiji, da zaščiti svoje meje z državami, iz katerih prihajajo begunci, to pa so, predvsem Grčija in Bolgarija, članice EU-ja. Srbija je že prevzela veliko breme obvez na svoja pleča, čeprav nismo članica EU-ja," je dejal po poročanju omenjenega časnika srbski minister za notranje zadeve Nebojša Stefanovič.

Odločitev je "nepremišljena"
Kritike so prišle tudi od komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, ki je načrt Madžarske označil za "nepremišljenega".
Evropska komisija medtem meni, da postavljanje ograj za zajezitev navala migrantov ni učinkovit način spopadanja s tem problemom. Kot je dejala njena tiskovna predstavnica, bi morale države članice uporabiti "alternativne ukrepe". "Države članice imajo dolžnost upravljati svoje meje, na njih je, da zagotovijo, da so njihove zunanje meje zavarovane," je dejala Natasha Bertaud. A kot je dodala, mora biti kakršenkoli ukrep "v skladu z evropsko zakonodajo in mednarodnimi obvezami". Med temi je tudi mednarodna obveza EU, da ne bo zavračala migrantov, ki iščejo azil. "Šele nedavno smo v Evropi podrli zidove, ne bi jih smeli na novo postavljati," je dodala.

V odgovoru na vprašanje glede ograj, ki jih je v maroških enklavah Ceuta in Mellila zgradila Španija, ob meji s Turčijo pa Grčija in Bolgarija, je Bertaudova spomnila na zadržanost Bruslja in zagotovila, da jih EU ni financirala. "Kar se tiče ograj v Španiji in Grčiji, sta bili zavrnjeni dve vlogi za financiranje, ker komisija ne verjame, da gre za najbolj učinkovito sredstvo za upravljanje meje," je dejala.

Sporna kampanja
Število beguncev in prosilcev za azil, ki prečkajo mejo z Madžarsko, se je letos zvišalo. Po podatkih madžarske vlade je letos prišlo na Madžarsko 54.000 beguncev, v istem obdobju lani pa 43.000. Samo januarja letos je policija naštela 10.000 nezakonitih prehodov meje.

Madžarska je nedavno zanetila veliko neodobravanja mednarodne skupnosti s protipriseljensko kampanjo, ko je objavila velike plakate na katerih je pisalo: "Če boste prišli na Madžarsko, ne jemljite dela Madžarov!" Kot odziv na to kampanjo so Združeni narodi objavili svojo kampanjo, v kateri so osvetlili pozitivne primere beguncev, ki so se integrirali v družbo.

Več kot polovica prosilcev za azil s Kosova
V EU-ju je v prvem letošnjem četrtletju prvič zaprosilo za azil 185.000 ljudi. Med njimi jih skoraj polovica prihaja s Kosova, iz Sirije in Afganistana, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Število tistih, ki so prvič zaprosili za azil v EU-ju, je v prvem letošnjem četrtletju skoraj enako kot v zadnjem lanskem, gre pa za skoraj 86-odstotno zvišanje glede na prvo lansko četrtletje.

V Sloveniji je v prvih treh mesecih letos za azil zaprosilo 45 ljudi, največ med njimi (10) iz Afganistana, Ukrajine (5) in Irana (5). V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem, ko je za azil prvič zaprosilo 90 ljudi, je tako v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju za polovico manj prosilcev za azil.

Po številu prosilcev za azil prednjači Madžarska
Največ tistih, ki so prvič zaprosili za azil v prvem letošnjem četrtletju, so našteli v Nemčiji (73.100 ali 40 odstotkov) in na Madžarskem (32.800 ali 18 odstotkov). V teh dveh članicah EU-ja so ugotovili tudi največji porast prosilcev za azil glede na lansko zadnje četrtletje - v Nemčiji za 32 odstotnih točk, na Madžarskem za 17. Po drugi strani je na Švedskem in v Italiji opazen upad prvih prošenj za azil za 41 oziroma 28 odstotnih točk.

Po številu prosilcev za azil na prebivalca močno prednjači Madžarska s 3322 prošnjami na milijon prebivalcev, sledijo pa ji Švedska (1184), Avstrija (1141) in Nemčija (905), še kažejo podatki, ki jih Eurostat objavil pred svetovnim dnem beguncev, ki ga vsako leto zaznamujemo 20. junija.