Slovenija ne podpira ideje obveznih kvot za razporeditev beguncev po državah članicah EU-ja, je v Luksemburgu poudarila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Solidarnost mora biti prostovoljna, znotraj zmogljivosti naše države in ob upoštevanju njenih specifik, je pojasnila in izpostavila pomen upoštevanja varnostnega vidika.

Migracije po besedah Györkös Žnidarjeve zahtevajo celovito presojo ob upoštevanju vseh vidikov, specifik države in predvsem omejitev, ki jih vsaka država najbolje sama pozna in se težko umestijo v sistem kvot, ki je določen od zunaj. "Zato je nujno, da Slovenija sama odloči, ali in koliko prosilcev želi sprejeti, saj lahko le tako ostanemo znotraj naših integracijskih in administrativnih zmogljivosti, kar je navsezadnje pomembno tudi v odnosu do zmanjševanja morebitnih varnostnih tveganj," je poudarila. Slovenija je ob podpori Češke in Poljske izrecno opozorila na pomen varnostnega vidika. Predlogi komisije po ministričinih besedah ne vsebujejo ocene vpliva na varnostno sliko v članicah, zlasti z vidika varnostnega preverjanja oseb in potrebe po preprečevanju infiltracije varnostno problematičnih oseb, na primer teroristov, v migracijske tokove.

Tudi razdelitveni ključ, ki ga je uporabila komisija pri opredelitvi kvot, je po mnenju Slovenije pomanjkljiv. Treba bi bilo upoštevati še velikost urbanih območij, obstoječe zmogljivosti za sprejem prosilcev, gibanja spontanih prihodov in migracijske pritiske v članici v obdobju, daljšem od zadnjih štirih let, je poudarila ministrica.

Györkös Žnidarjeva je kolege seznanila, da razprava o novi evropski migracijski strategiji v slovenskem parlamentu še poteka, zato uradnega stališča Slovenije še ni, tako da jim je predstavila nekaj ključnih elementov, ki pa se po njenih besedah ne bodo bistveno spreminjali.

"Solidarnost in odgovornost sta neločljivo povezani. To pomeni, da moramo biti pri sprejemu teh ljudi odgovorni tako do naših državljanov kot do vseh drugih članic EU-ja," je še izpostavila ministrica. "Če bomo prisiljeni sprejeti število oseb, ki bo večje od naših zmogljivosti, lahko ima to negativne posledice tako za našo državo kot za druge članice in EU kot celoto. V takem primeru namreč tem osebam ne bomo mogli zagotoviti ustreznih standardov obravnave in zaščite, težko jih bomo integrirali v našo družbo, zato bodo neizogibne sekundarne migracije," je opozorila. Zadržki oziroma omejitve, ki jih je danes izpostavila Slovenija, so po ministričinih besedah zelo relevantni. "Njihovo neupoštevanje bi lahko povzročilo ključen razkorak med pričakovanji priseljenih ljudi in zmožnostmi naše države in tako solidarnost postavilo v protislovni položaj," je poudarila.

Slovenija se s svojimi stališči uvršča v skupino članic, ki se zavzemajo za solidarnost na temelju prostovoljne odločitve posamezne države. V tej skupini so še Češka, Slovaška, Litva, Poljska, Španija, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Hrvaška, je pojasnila ministrica.

Ministri se strinjajo, da potrebujejo skupne rešitve, a pot do tja vsak vidi drugače
Notranji ministri EU-ja so se načelno strinjali, da je treba pri spopadu z begunsko krizo v Sredozemlju poiskati skupne, evropske rešitve in da je potrebna solidarnost z najbolj obremenjenima članicama, Italijo in Grčijo. Kljub temu pa se ne strinjajo, ali naj bodo kvote za razporeditev beguncev po EU-ju obvezne ali prostovoljne, ne strinjajo se niti glede meril za opredelitev kvot beguncev, ki naj bi jih sprejele. Nekatere članice, med njimi Nemčija in Francija, pod določenimi pogoji podpirajo obvezne kvote, druge, med njimi je kot rečeno tudi Slovenija, pa poudarjajo, da mora biti solidarnost prostovoljna.

"Solidarnost ne more biti prostovoljna," je dejal evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopulos in dodal, da dosedanje izkušnje kažejo, da prostovoljni pristop preprosto ne deluje. "Čas je za pogled onkraj nacionalnih interesov, saj je na kocki jedro naše enotnosti in sodelovanja," je še dejal komisar. "Veseli me, da se članice načeloma strinjajo, a besede niso dovolj. Čas je za dejanja," je pozval.

Opozoril je tudi, da je nova evropska strategija o migracijah, ki jo je predlagala komisija, pazljivo uravnotežen sveženj, ne pa pristop a la carte. Prav tako je poudaril, da je komisija v zadnjih petih mesecih storila več kot EU v preteklih 20 letih, in izrazil optimizem, da bo Unija dosegla dogovor o razporeditvi beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, do konca julija. Današnji dan je opisal kot uspešen, kot "prvi korak v pravo smer".

Latvijsko predsedstvo bo zdaj pripravilo poročilo o razpravi, ki bo podlaga za sklepe voditeljev članic Unije prihodnji teden. Ti naj bi razčistili nekatera odprta vprašanja in podali politične smernice, ki naj bi olajšale nadaljnje usklajevanje.

Italijanski načrt B
Italiji, ki je preobremenjena z begunci, medtem zmanjkuje potrpežljivosti. Zdaj je postalo jasno, kaj je imel v mislih italijanski premier Matteo Renzi, ko je pred dvema dnevoma EU-ju grozil z načrtom B, ki bi po njegovih besedah "zadal rano Evropi". Če članice EU-ja ne bodo čim prej sprejele ustreznega dogovora o porazdelitvi bremena z begunci, je Italija napovedala, da bo začela beguncem podeljevati začasne vizume, ki bi jim omogočili potovanje po Evropi. Začeli bi tudi zavračati več sto čolnov z begunci, ki pridejo pred obalo Italije iz Libije in zavrnili privez tujih ladij, ki na odprtem morju rešujejo ujete prebežnike.

Italija se že dolgo pritožuje, da evropske partnerice prelagajo odgovornost na sredozemske države, kot sta Italija in Grčija, ki se morajo same spopadati s težavo migrantov, brez pomoči drugih držav. Samo letos je na obalo obeh držav priplulo več kot 100.000 beguncev

Komisija predlagala dva predloga sheme kvot
Po tragični nesreči aprila letos, ko je pred obalo Italije umrlo 800 beguncev, je Evropska komisija predlagala dve solidarnostni shemi kvot za delitev bremen med članicami pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, ki dvigujeta veliko prahu. Pri prvi shemi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije. Pri drugi shemi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj Unije. Slovenija naj bi v tem primeru po bruseljskem izračunu sprejela 207 oseb.

Medtem ko so največje podpornice sistema kvot Italija, Nemčija, Avstrija in Švedska, države vzhodne Evrope predlog Evropske komisije zavračajo. Velika Britanija in Danska sta zaradi posebnega statusa, ki ga uživata v EU-ju, lahko izvzeti iz sistema kvot, Nemčija predlog podpira; Francija, Španija in Portugalska so pri svoji odločitvi mlačne; Italija pa je besna, saj se mora za zdaj s težavo beguncev spoprijemati sama, piše Guardian.

Avstrija in Madžarska bi za begunce zaprli mejo
Avstrija in Madžarska ob tem že grozita, da bosta za begunce zaprli svoje meje, medtem ko Francija in Švica ne želita sprejeti tistih beguncev, ki želijo v njihovi državi vstopiti iz Italije. Ravno zato so na železniškem prometu v teh državah poostrili nadzor.

"Stanje ni rožnato," je za Guardian pred današnjo politično razpravo notranjih ministrov v Luxembourgu dejal neimenovani uradnik EU-ja. Prva politična razprava danes bo pokazala, kaj so glavni pomisleki članic, in nakazala, kako hitro je pričakovati izid, ki pa bo zelo verjetno precej drugačen od predlogov komisije.

Obvezna ali prostovoljna pomoč članic
Prvo vprašanje, o katerem se članice ne strinjajo, je, ali naj bo pomoč Italiji in Grčiji obvezna ali prostovoljna. Približno deset članic vztraja, da mora biti prostovoljna. Približno enako število članic, med njimi Nemčija in Francija, želi zavezujoči mehanizem, a pod zanje ugodnimi pogoji. Nemčija in Francija sta v skupni izjavi pozvali, da je treba bolje upoštevati število beguncev, ki jih je država že sprejela.