Organizacija je v objavljenem poročilu vzela pod drobnogled trpljenje beguncev od Libanona do Kenije, od Andamanskega do Sredozemskega morja. Mednarodno skupnost poziva k rešitvi "najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni". "Priča smo najhujši begunski krizi našega časa, ko se na milijone žensk, moških in otrok bojuje, da bi preživeli sredi brutalnih vojn, mrež trgovcev z ljudmi in vlad, ki zasledujejo sebične politične interese, namesto da bi pokazale osnovno človeško sočutje," je ob objavi poročila dejal generalni sekretar Amnesty Internationala Salil Shetty. Odziv mednarodne skupnosti je bil po njegovem prepričanju sramoten neuspeh: "Potrebujemo korenito spremembo politik in praks, da bi vzpostavili koherentno in celovito svetovno strategijo."

Vzpostavitev mednarodnega begunskega sklada
Amnesty International poziva države, naj se zavežejo, da bodo skupaj v obdobju naslednjih štirih let preselile milijon beguncev in vzpostavile svetovni begunski sklad. Vse države bi po njihovem mnenju morale ratificirati begunsko konvencijo ZN-a in razviti pravične domače sisteme za oceno prošenj za begunski status ter zagotoviti beguncem dostop do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstvena oskrba.

Kot najhujšo krizo poročilo izpostavlja Sirijo, iz katere je pred vojno pobegnilo več kot štiri milijone beguncev. 95 odstotkov se jih je zateklo v Turčijo, Libanon, Jordanijo, Irak in Egipt. "Nobena država ne bi smela biti prepuščena temu, da se spopada z množično izredno humanitarno situacijo s tako malo pomoči drugih le zato, ker je na meji z državo v vojni," je glede tega dejal Shetty.

Najnevarnejša pot je Sredozemsko morje
Najnevarnejša pot za begunce in migrante je Sredozemsko morje, kjer je lani umrlo 3500 ljudi. Kot dobrodošel korak k povečanju varnosti na morju humanitarna orgnizacija pozdravlja povečanje sredstev, ki jih za to namenja EU, predvsem okrepitev misije Triton. Glede 20.000 dodatnih mest za preselitev beguncev, ki so zunaj EU-ja, pa meni, da gre za veliko premajhno številko.

"Pozabljene" krize z begunci v podsaharski Afriki
Poročilo opozarja še na "pozabljene" krize z begunci v podsaharski Afriki, ko v nekaterih primerih, kot sta Južni Sudan in Sudan, begunce gostijo države, ki se same pogrezajo v vojno. Izpostavlja tudi razmere na jugovzhodu Azije, kjer je v prvem četrtletju leta poskušalo prečkati Bengalski zaliv okoli 25.000 ljudi. Spominja na indonezijsko, malezijsko in tajsko začasno zavračanje čolnov z migranti, kritizira pa tudi pristop Avstralije do prosilcev za azil, s katerim krši svoje odgovornosti po begunskem pravu in pravu človekovih pravic.

Rim pripravljen na enostranske ukrepe
Italijanski premier Matteo Renzi je zatrdil, da bo Italija sprejela enostranske ukrepe za spopad z begunsko krizo, če ne bo dobila pomoči od kolegov iz EU-ja, pri čemer je kritiziral Francijo, ki je na meji z Italijo zavrnila številne begunce, ki so želeli nadaljevati pot.

"Ne sme biti nacionalne sebičnosti in zatiskanja oči," je povedal Renzi. "Če Evropa želi biti Evropa, se mora s tem problemom soočiti kolektivno," je dodal.

"Če se to ne bo zgodilo, bomo enostavno ukrepali sami," je zatrdil italijanski premier, ki pa ni želel razkriti podrobnosti tako imenovanega "načrta B" za begunsko krizo, o katerem je prvič govoril v nedeljo.

V kritiki na račun Francije je Renzi dejal, da "pristop napenjanja mišic, ki so ga ubrali nekateri ministri iz nekaterih prijaznih držav", ni v skladu s potrebo po večji solidarnosti znotraj EU-ja oziroma med članicami unije.

Begunski tabor na meji
Več sto migrantov je namreč že več dni utaborjeni na italijansko-francoski meji, ker jih francoske oblasti ne želijo spustiti v državo. Pri tem so tudi danes priredili proteste proti evropski begunski politiki.

V italijanskem mestu Ventimiglia tako na prečkanje meje čaka okoli 650 migrantov. Nekateri noči prebijajo kar na plaži, nekateri so se zatekli na železniško postajo. Za njih skrbi Rdeči križ, ki opozarja, da so številni migranti zaradi poletne vročine popolnoma izčrpani.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je sicer branil ravnanje z migranti na meji. "Za njih mora poskrbeti Italija. Od začetka leta smo našteli 8.000 prečkanj meje, okoli 6.000 ljudi smo poslali nazaj v Italijo," je povedal minister.

Potem ko je italijansko-francosko mejo dnevno prečkalo na stotine migrantov, ki so jih pred tem rešili z ladij v Sredozemskem morju, je Francija okrepila nadzor na meji in od četrtka je meja zanje zaprta. Mejni nadzor je prav tako okrepila Avstrija.