"Obstaja splošno pričakovanje, da se bo v prihodnosti Srbom, ki živijo na severnem delu Kosova podelilo poseben status, kar naj bi končalo t. i. 'zmrznjeni konflikt' v regiji in še dodatno podprlo proevropsko politiko srbskega predsednika Borisa Tadića, Kosovo pa približalo EU-ju in quid pro quo dogovoru o liberalizaciji vizumov in pravici do podpisa pravno obvezujočih pogodb," pišeta avtorja članka 'Rešitev' severnega dela Kosova grožnja BiH-u in Makedoniji v EUobserverju Abraham Ibrahim Kelmendi in Edmond Ekrem Krasniqi.

Posledice v Makedoniji in BiH-u
Avtorja se sprašujeta, kako bi sprejetje tovrstne odločitve, ki da je inscenirana od ZDA in EU-ja, vplivala na sosednjo Makedonijo in na ureditev razmer v BiH-u? Spomnimo. Srbija in Kosovo sta pred slabim tednom dosegla dogovor, da bo Kosovo na regionalnih srečanjih nastopalo pod svojim imenom, Srbiji pa ne bo treba priznati kosovske neodvisnosti.

Kosovo bo tako v prihodnje na regionalnih srečanjih nastopalo pod imenom Kosovo, ki mu bo dodana zvezdica. Ta bo uvajala opombo: "Ta napis ne prejudicira statusa Kosova in je v skladu z resolucijo ZN-a 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o kosovski deklaraciji o neodvisnosti."

"Bi morali na lep način vodjo vodilne albanske politične stranke (op. p. Demokratična unija za integracijo) Alija Ahmetija prositi, da ne zahteva avtonomije svojih ljudi? Morda pa bi morali uporabiti vse svoje umazane trike in ga izgnali iz vlade ter spodbuditi, da bi znova malo ponagajal? Še ne tako dolgo nazaj je Ahmeti leta 2001 s svojo majhno gverilsko četo vodil upor proti makedonski vojski, da bi tako priboril več pravic manjšinski etični skupini Albancev v Makedoniji, kot jo imajo po trenutni ustavi," se sprašujeta avtorja.

V nadaljevanju besedila ugotavljata, da se na Zahodnem Balkanu v terminologiji imenovanja različnih etičnih in sektaških skupin pojavlja prava zmešnjava, saj se jih v praksi najpogosteje opisuje z imeni, kot so manjšine, nemanjšine in skupnosti, torej z imeni, ki še dodatno ustoličujejo monopolno moč večine.

"Na Balkanu večina potiska manjšino v kot"
Večina (v BiH-u Bošnjaki, v Republiki srbski Srbi, v Srbiji Srbi, na Kosovu Albanci, v Makedoniji Makedonci in Hrvati na Hrvaškem) dela vse, kar je v njihovi moči, da potiska manjšine v kot, pišeta in dodajata:

"Medtem pa njihovi Zahodni sponzorji radi uporabljajo čarobno latinsko terminologijo 'sui generis', s katero poskušajo pokazati, da je vsaka država edinstvena in samostojna. V nekaterih primerih pa so članice EU-ja same slab zgled: samo pomislimo na pravice Romov v Franciji ali na pravice tunizijskih migrantov v Italiji."

Ob tem opozarjata EU, da je napočil čas, ko mora ta "prenehati vsiljevati" mešane pravice za t. i. manjšino ali večino na Balkanu in mora začeti na tamkanjšnje prebivalce gledati z vidika univerzalnih človekovih pravic.

Rešitev? Bruseljski model.
"Če bodo Srbi na Kosovu dobili poseben status, potem nima nihče moralne pravice, da bi Ahmetija v Makedoniji utišal. Nihče ne bi imel pravice, da bi rekel 'ne' posebnemu statusu Srbom v BiH-u, Albancem, Bošnjakom in Madžarom v Srbiji ali Bošnjakom v Črni gori. Ko pa smo ravno pri tem, kaj pa bi se zgodilo z Albanci in Makedonci, ki živijo v Grčiji? Kaj pa bi se zgodilo s Turki v Bolgariji in Rusi v Latviji?"

Kelmendi in Krasniqi tako za ureditev razmer na Balkanu predlagata 'bruseljski model' in ne belgijskega, ki je državo razdelil na tri regije - valonsko, flamsko in Bruselj. Bruselj je namreč razdeljen na 19 samoupravnih občin, v katerih imajo vsi prebivalci enake pravice, ne glede na njihovo poreklo.

"Grožnja islama"
V članku sta se avtorja dotaknila tudi pereče teme "grožnje islama", kot sta naslovila mednaslov. "O tem se ne poroča, a radikalne islamske skupine povečujejo svojo moč v muslimanskih skupnostih v BiH-u, v srbski regiji Sandžak, na Kosovu, v Makedoniji in Albaniji. Zametkov vahabitizma pred vojno na Balkanu ni bilo. Zdaj pa poskušajo ustvariti nove napetosti med muslimani in nemuslimani - v Makedoniji so januarja zažgali več ortodoksnih Cerkva."

Politična fragmentacija, revščina, nastajajoč vahabitizem so vzroki za številne resne težave v regiji in za natančen vpogled v delo EU-ja in ZDA na tem območju. Deset let po koncu balkanske vojne se je Zahod do Balkana obnašal v slogu "dokler na cesti ni kalašnikovk, je vse dobro".

"A stanje še zdaleč ni dobro. In če davkoplačevalci v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA ne želijo videti, da grejo milijarde njihove denarne pomoči v prazno, bi morali pritisniti na svoje voditelje, da pogledajo še kaj drugega in ne le varnostno vprašanje v t. i. projektu Balkan."