Resolucija naj bi pripomogla k zmanjšanju več kot osem milijonov ton odpadne plastike, ki vsako leto konča v oceanih.

V ministrski izjavi so se države zavezale, da bodo naslovile škodo, ki jo ekosistemom povzroča netrajnostna raba proizvodov iz plastike, do leta 2030 pa znatno znižale porabo teh proizvodov. Po nekaterih informacijah naj bi sicer nekaj bogatih držav, med njimi ZDA, prispevalo k mehkejši zavezi. Osnutek izjave je namreč sprva predvideval znatno zmanjšanje porabe plastike do leta 2025.

Po ocenah znanstvenikov na svetu letno proizvedejo več kot 300 milijonov ton plastike, več kot 5.000 milijard kosov plastike pa konča v oceanih.

V izjavi, ki so jo na podnebnih pogovorih ZN-a v Nairobiju dosegli na dan, ko so mladi po svetu s shodi zahtevali takojšnje podnebno ukrepanje, je medtem le nekaj besed o globalnem segrevanju in fosilnih gorivih, ki veljajo za glavnega krivca podnebnih sprememb, namenila francoska tiskovna agencija AFP.

Azija ne želi več sprejemati plastike z Zahoda

Indija je medtem sledila Kitajski in prepovedala uvoz odpada iz trde plastike, namenjene recikliranju, z namenom spopadanja z lastno okoljsko krizo, ukrep pa je okrepila vse večja težava z recikliranjem in plastiko po svetu, poroča ruski portal rt.com. Kitajska je namreč skorajda povsem ustavila obsežen dotok plastičnega odpada iz zahodnih držav, ki naj bi se recikliral.

Do kitajske prepovedi so bile ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Japonska med največjimi izvoznicami plastike na Kitajsko. Zdaj se veliko te plastike z Zahoda izvaža v Malezijo in na Tajsko. Tudi ti dve državi pa sta že napovedali podobne prepovedi, saj ne želita biti odlagališče za svetovni plastični odpad.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je lani ugotovila, da se velikega dela odpada, poslanega v Malezijo z namenom recikliranja, sploh ne reciklira, ampak se ga sežge ali preprosto odvrže, še poroča rt.com. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da se preprosto proizvede preveč plastike.