Na prvi dan splošne razprave v Generalni skupščini je največ pozornosti požel nastop novega iranskega voditelja Rohanija, saj je bil to njegov prvi večji mednarodni nastop od izvolitve 14. junija. Pred udeleženci skupščine je znova zatrdil, da je iranski jedrski program namenjen izključno za miroljubne namene, ob tem pa dejal, da je pripravljen na dolgotrajna in proti cilju usmerjena pogajanja o izvajanju jedrskega programa, ki bodo transparentna in bodo odpravila vse skrbi glede tega programa.

Ponovil je, da je t. i. iranska nevarnost povsem izmišljena. "Iran ne predstavlja prav nobene grožnje svetu ali regiji. Jedrsko orožje in orožje za množično uničevanje nimata prostora v iranski varnostni in obrambni doktrini, saj sta v nasprotju z našimi temeljnimi verskimi in etičnimi prepričanji. Zato želimo odpraviti vse skrbi glede iranskega miroljubnega jedrskega programa," je dejal in obljubil bolj odprt pristop v mednarodnih odnosih.

Ostro do sankcij, ki "prizadenejo navadne ljudi"
Je pa iranski predsednik ostro kritiziral mednarodne sankcije proti Iranu in dejal, da so državo vrnile nekaj desetletij v preteklost. Primerjal jih je s tistimi, ki jih je mednarodna skupnost vpeljala proti Iraku, ko je bil na oblasti Sadam Husein. "Preprosto, te sankcije so nasilne, saj ne prizadenejo političnih elit, ampak navadne ljudi," je povedal Rohani.

Predsednik Rohani je pozdravil tudi sirsko sprejetje mednarodne konvencije o prepovedi kemičnega orožja in obsodil uporabo tega orožja. Povedal je, da je Teheran prepričan, da je dostop ekstremističnih skupin do kemičnega orožja največja nevarnost v regiji, ob tem pa je ponovil tudi prepričanje, da bo grožnja z uporabo sile ali dejanska uporaba sile vodila k stopnjevanju nasilja v regiji.

Tokratne besede iranskega predsednika so bile v primerjavi z njegovim predhodnikom Mahmudom Ahmadinedžadom revolucionaren odmik od tradicionalne protiameriške politike, spravljivejše besede novega predsednika pa je pozdravil tudi ameriški predsednik Barack Obama in dejal, da so ohrabreni, saj je predsednik Rohani dobil mandat iranskega ljudstva za zmernejšo politiko.

Obama ni dejal, da so odprte vse možnosti
Obama je sicer ponovil, da ameriška administracija ne bo dovolila razvoja iranskega jedrskega orožja, Iran pa je pozval, naj spoštuje obveze iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in resolucije Varnostnega sveta. Poudaril je, da je za rešitev odprtih vprašanj edina pot diplomatska pot, ter se vzdržal svojih vsakoletnih besed, da so vse možnosti odprte, kar je pomenilo, da Washington ni izključeval niti vojaškega obračuna z Iranom, če bi bilo to potrebno. Rohani med Obamovim govorom ni zapustil dvorane, kar je vsako leto prej storil njegov predhodnik Ahmadinedžad.

Srečanje Obama-Rohani se ni zgodilo
Ob robu splošne razprave pa so vsi čakali tudi, ali srečanje med Barackom Obamo in Hasanom Rohanijem končno bo - to bi bilo prvo srečanje med ameriškim in iranskim predsednikom po letu 1977 -, a je bilo čakanje tudi letos zaman, predsednika si nista izmenjala besed niti v dvorani. Če bi srečanje med predsednikoma držav, ki sta že desetletja na bojni nogi, bilo, bi bila to pomembna simbolična gesta, ki bi lahko pomenila začetek novega obdobja odnosov med državama.

Nad Rohanijevim govorom pa ni bil navdušen izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je govor označil kot ciničen in poln hinavščine. Dejal je še, naj se svet ne smeši ob Rohanijevih prijaznih besedah, kajti Iran od svojega jedrskega programa preprosto noče odstopiti.