"Na Koranu in pred ljudstvom prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom branil uradno vero države in islamske republike kot tudi ustavo," je v govoru pred parlamentom dejal 64-letni Rohani, ki je bil na junijskih predsedniških volitvah zmagal že v prvem krogu z veliko prednostjo pred tekmeci.

Zahod je pozval k umiku sankcij in k spoštljivemu odnosu do Irana, ki je v primežu mednarodnih ukrepov zaradi spornega jedrskega programa, v katerem nekatere zahodne sile vidijo krinko za razvoj jedrskega orožja, medtem ko Teheran zatrjuje, da gre za miroljuben program.

"Če hočete primeren odziv, ne govorite v jeziku sankcij, ampak v jeziku spoštovanja," je dejal in požel aplavz poslancev. Rojakom je obljubil vlado "modrosti in upanja", ki bo predstavljala vse Irance.

Po izvolitvi je izjavil, da v pogajanjih o iranskem jedrskem programu ne bo "vdaje" zahtevam zahodnih držav, je pa obljubil konstruktivnejši in manj trmoglav pristop do tega vprašanja.

Prvič po islamski revoluciji leta 1979 so prisegi prisostvovali tudi tuji gostje. Po poročanju državnih medijev je bilo med gosti 11 tujih predsednikov.

Malce presenetljivo zmago na volitvah pred konservativnimi tekmeci si je Rohani zagotovil s podporo reformističnega tabora, potem ko je ubral zmernejšo držo od svojega predhodnika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je v osmih letih predsednikovanja zaostril odnos z zahodom. Svojo zmago na volitvah je označil za "zmagoslavje zmernosti nad ekstremizmom".

Rohani je v inavguracijskem govoru dejal, da so ljudje na volitvah glasovali za zmernost in upanje. Ob tem je obljubil več pravic in svoboščin za ženske, zatrdil pa je tudi, da bo omilil vmešavanje države v življenja ljudi.

Poleg spora z zahodom Iran muči tudi pešajoče gospodarstvo, ki so ga dodatno zdelale sankcije, zaradi katerih je posebej prizadet izvoz nafte. Inflacija je trenutno pri 40 odstotkih.

Zvestoba načelom islamske revolucije
Rohani je bil glavni iranski jedrski pogajalec v času reformističnega predsednika Mohameda Hatamija. Bil je glasen kritik zdaj že nekdanjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, za katerega je dejal, da se brez potrebe zapleta v spore z mednarodno skupnostjo.

Novi predsednik je popolnoma predan načelom islamske revolucije in ustanovitelju islamske republike, pokojnemu ajatoli Homeiniju. Že vse od revolucije leta 1979 je ena vidnejših osebnosti iranske politike.

V letih od 1980 do 2000 je bil poslanec v iranskem parlamentu madžlisu, bil je tudi član organa, ki nadzoruje delo vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja. V letih od 1989 do 2005 je bil vodja nacionalnega varnostnega sveta, član tega organa pa je še danes.

Rohani ima tesne odnose z ajatolo Hamenejem, ki ima zadnjo besedo pri vseh strateških vprašanjih, tudi pri jedrski politiki.

"Priložnost za razrešitev skrbi"
ZDA bodo "voljan partner" za pogovore, če se bo novi iranski predsednik odločil za resne pogovore o iranskem jedrskem programu, so se v Beli hiši odzvali na govor Rohanija ob prisegi. V Beli hiši so Rohaniju čestitali ob prevzemu predsedovanja in poudarili, da ima zdaj "priložnost, da Iran hitro razreši veliko zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede iranskega jedrskega programa".

"Upamo tudi, da bodo iranske oblasti uresničile želje Irancev in storile vse za izboljšanje življenja ljudi v Iranu," so v Beli hiši še zapisali v čestitki Rohaniju.