"Pri soočenju s to grožnjo potrebujemo narodno enotnost," je na zasedanju vlade o posredovanju proti džihadistom dejal francoski predsednik Francois Hollande dan po tem, ko so z IS-jem povezani skrajneži objavili posnetek obglavljenja francoskega državljana, ugrabljenega v Alžiriji.

Francija je v Združene arabske emirate sicer poslala šest bojnih letal in nekaj manj kot tisoč vojakov, v petek pa je izvedla prve zračne napade na tarče IS-ja v Iraku. Pariz zatrjuje, da bo operacije v Iraku omejil na zračne napade in da ne bo poslal kopenskih sil. Prav tako naj ne bi razmišljali o širitvi operacij proti džihadistom v Siriji, kot so to storile ZDA in njihove arabske zaveznice, so pa "odprti" za vse možnosti.

IS glavna tema v Generalni skupščini
Medtem tudi v Generalni skupščini Združenih narodov poteka splošna razprava na temo grožnje IS-a. Britanski premier David Cameron je v svojem govoru povedal, da je Velika Britanija pripravljena odigrati svojo vlogo v napadih na skrajneže IS-a, ki po besedah Camerona predstavljajo zlo, proti kateremu se mora združiti ves svet.

Cameron je prepričan, da spopadi v obeh državah privabljajo mlade iz razvitih držav. Za petek je napovedal sejo parlamenta, na kateri bodo potrdili sodelovanje Velike Britanije v napadih pod vodstvom ZDA.
Protizahodna nastrojenost posledica kolonializma
Oster do Zahoda pa je bil v svojem govoru iranski predsednik Hasan Rohani, ki je izpostavil, da so zahodne države na Bližnjem vzhodu naredile več "strateških napak". Ocenil je še, da bi morali zmerni politiki v regiji prevzeti osrednjo vlogo v boju proti skrajnežem. "Neprimerno vmešavanje v dogajanje v Siriji je jasen primer napačnega strateškega pristopa na Bližnjem vzhodu," je dejal Rohani le nekaj dni zatem, ko so ZDA vojaško operacijo proti skrajnežem Islamske države (IS) razširile iz Iraka na Sirijo.

"Zaradi strateških napak Zahoda na Bližnjem vzhodu, v Srednji Aziji in na Kavkazu so ti deli sveta postali zatočišča za teroriste in skrajneže," je bil kritičen. Protizahodna nastrojenost številnih držav v regiji pa je po njegovem prepričanju posledica rasizma in kolonializma v preteklosti.

Ob tem je pozval zmerne politike na Bližnjem Vzhodu, naj prevzamejo odgovornost in vodijo boj proti nasilju in terorizmu. "Če ostale države želijo ukrepati proti terorizmu, pa te politike lahko podprejo," je predlagal. "Svarim vas, če ne bomo danes združili svojih moči proti skrajnežem in zaupali te naloge politikom v regiji, jutri svet ne bo varen za nikogar," je še opozoril.

ZDA z napadi ne mislijo popuščati
V sredo je Varnostni svet ZN-a sprejel obvezujočo resolucijo, s katero naj bi ustavili pritok tujih borcev v Irak in Sirijo, kjer se pridružujejo skrajnežem. Resolucijo je podprlo vseh 15 članic VS-ja in v njej so pozvali vse države, da preprečujejo in kaznujejo novačenje, prevoz, organizacijo in opremljanje domnevnih teroristov.

Predtem je Generalno skupščino nagovoril ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da ne bodo popustili z napadi, saj je treba Islamsko državo uničiti. Ob tem je pozval države, da se pridružijo koalicijo, pod vodstvom ZDA in v kateri so tudi arabske države. "Edini jezik, ki ga razumejo morilci, je jezik sile. Zato bodo ZDA delovale s široko koalicijo, da uničijo to mrežo smrti," je dejal Obama.

Napad na naftno infrastrukturo
Ameriška in arabska letala medtem še naprej napadajo cilje v Siriji, med katerimi so tudi obrati za proizvodnjo nafte, ki jih nadzorujejo skrajneži in predstavljajo pomemben vir dohodka za njihove operacije. V Iraku so napadli cilje zahodno od Bagdada in jugovzhodno od Irbila. Napadli so tudi v bližini meje s Turčijo.

Nizozemska vlada je sporočila, da se bodo operacijam pridružilo tudi šest njihovih lovskih letal F-16, medtem ko bodo v Irak napotili okoli 130 vojaških inštruktorjev.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je mednarodno skupnost obsodil, da ne pomaga dovolj njegovi državi pri ustavitvi pretoka tujih borcev v Sirijo. Meni, da bi morale države bolj sodelovati s Turčijo, da bi preprečili njihove prihode. Zaradi operacij Islamske države v Siriji se je v zadnjem tednu v Turčijo zateklo okoli 130.000 kurdskih beguncev.