ERU, ki bo aktivno sodeloval tako z evropskimi državami, posebej z EU-jem, kot vsemi organizacijami Romov v Evropi, bo imel sedež v Murski Soboti. Ustanovili so ga romski aktivisti iz trinajstih držav. Pobudo za ustanovitev so podprli tudi aktivisti iz petih držav, ki jih v Prekmurje ni bilo, so pa oddali pisno pristopnico. Eden izmed dveh podpredsednikov je postal Jožek Horvat, predsednik Zveze Romov Slovenije. Ob izvolitvi vodstva so obravnavali tudi statut in pobude za strategijo delovanja, predvsem glede izobraževanja.

Romske skupnosti v Evropi se še vedno spopadajo z diskriminacijo, nestrpnostjo, rasizmom in segregacijo. Njihovo vključevanje je skupna odgovornost Evropske unije oziroma držav članic, so v Murski Soboti poudarili romski aktivisti iz trinajstih držav Zahodne in Srednje Evrope.

Mednarodne organizacije niso dovolj učinkovite
Predsednik ERU-ja Djurić je na novinarski konferenci povedal, da je razlog za ustanovitev premajhna učinkovitost mednarodnih organizacij, Romi kot prebivalci Evrope pa ostajajo brez temeljnih človekovih pravic. Kot je poudaril, Unija sloni na temeljnih vrednotah evropskih ustanov, kot so dostojanstvo, svoboda in razvoj demokracije.

"Smisel nekega novega političnega programa je v priznavanju svobode temu narodu, kar pomeni, da se ta narod dvigne na stopnjo subjekta, in ne objekta. V nasprotnem to ostane rasizem," je dejal Djurić, ki prihaja iz Srbije. Ta je v 21. stoletju sramota za razviti svet, menijo Romi, ki so prepričani, da si tudi oni zaslužijo človeka vredno življenje, ki jim ga različne evropske ustanove in organizacije z zakonskimi predpisi tudi formalno priznavajo.

Romi še vedno diskriminirani
Na posvetu so ugotavljali, da je položaj Romov v evropskem prostoru neustrezen, večkrat so diskriminirani, njihov ekonomski in socialni položaj je slab, v nekaterih državah pa zbujajo skrb pojavi sovražnega govora, diskriminacije in nestrpnosti do Romov. Opozorili so na razkorak med deklaracijami in zakonsko zaščito pripadnikov romske skupnosti v nekaterih evropskih državah na eni ter praktičnimi prizadevanji držav in lokalnih skupnosti za izboljšanje položaja Romov na drugi strani. Pri tem vsem državam priporočajo uveljavljanje pozitivne politike do romske skupnosti, ki je značilna za nekatere evropske države, v katerih se položaj Romov izboljšuje.

Desetletje Romov 2005-2015
V projektu Desetletje Romov, ki v Evropski uniji poteka v letih 2005-2015, je Romom zagotovljena milijarda evrov, od katere pa, kot dodaja Djurić, dobijo zgolj petino. Svoje predstavnike zahtevajo tudi v evropskih političnih institucijah, v novi organizaciji pa bodo opozarjali in priporočali zlasti primere dobre prakse, ki jih je mogoče najti, je za Radio Slovenija poročala Lidija Kosi.