Po 57 odstotkih preštetih glasovnic kaže, da je Victorja Ponto podprlo 39,6 odstotka volivcev, opozicijski kandidat, vodja Narodnoliberalne stranke (PNL) Klaus Iohannis, pa je prejel 30,2 odstotka glasov. Drugi krog predsedniških volitev bo potekal 16. novembra, volilna udeležba pa je bila nekaj manj kot 53-odstotna.

S Ponto ogrožena neodvisnost pravosodja?
Ponta je po objavi prvih izidov že izrazil prepričanje o zmagi in poudaril, da se bo preobrat v državi, ki ga je njegova stranka začela z zmago na parlamentarnih volitvah leta 2012, zdaj tudi končal. Po mnenju analitikov bi Pontova zmaga državi lahko prinesla politično stabilnost, hkrati pa bi lahko ogrozila neodvisnost pravosodja, saj je prav Pontova koalicija konec lanskega leta skušala z zakonom sprejeti amnestijo za podkupljive politike.

Tudi Iohannis, dolgoletni župan mesta Sibiu, je pozdravil izide volitev in dejal, da je jasno, da imajo Romuni zdaj na izbiro dve možnosti, "Romunijo dobrega ravnanja in Romunijo slabega ravnanja, škandalov in laži".

Za predsedniški stolček se je potegovalo 14 kandidatov, osrednja volilna komisija pa je sporočila, da so drugi kandidati dobili precej manjšo podporo od Ponte in Iohannisa. Nekdanja pravosodna ministrica in sedanja evropska poslanka Monica Macovei, desnosredinska političarka Elena Udrea in nekdanji premier Calin Popescu Tariceanu so dobili med 4,65 in 5,8 odstotka glasov, bi pa lahko njihovi glasovi pomembno vplivali na končni izid volitev v drugem krogu.

Predsednika čaka okrevanje gospodarstva in boj proti korupciji
Dosedanji predsednik Traian Basescu se v skladu z romunsko ustavo ne more več potegovati za tretji predsedniški mandat. Za enega redkih uspehov njegovega predsedovanja velja boj proti korupciji, nadaljevanje boja proti široko razvejani korupciji v državi pa čaka tudi novega predsednika. Ta se bo moral spoprijeti tudi s spodbudo gospodarstvu, ki je še vedno v recesiji.

Romunija je za Bolgarijo druga najrevnejša članica EU-ja. Povprečna plača je 380 evrov, stopnja brezposelnosti med mladimi pa več kot 20 odstotkov. Po podatkih nevladne organizacije Transparency International je Romunija tudi najbolj koruptivna država v Evropski uniji.