Februarja so ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija podprle Rutteja za generalnega sekretarja Nata, s čimer je v dobrem položaju za izvolitev na vrhovno mesto vojaške organizacije.

Vendar je Iohannis dejal, da je razlog za njegovo kandidaturo to, da vzhodnoevropske države potrebujejo boljšo zastopanost na vodilnih položajih v evroatlantskem prostoru. "Prišel je čas, da naša država prevzame večjo odgovornost v evroatlantskih vodstvenih strukturah," je dejal Iohannis.

"Mislim, da mora Nato obnoviti svoj pogled na svoje poslanstvo. Vzhodna Evropa pomembno prispeva v Natovih pogovorih in odločitvah. Z uravnoteženim in močnim predstavništvom iz te regije bo zavezništvo lahko sprejemalo odločitve, ki bodo najbolje odgovorile na potrebe in skrbi vseh držav članic," je dejal.

Voditelji Nata so imenovani s soglasjem vseh članic, od nedavnega vstopa Švedske v zvezo Nato tako potrebujejo 32 glasov.

Diplomati, seznanjeni z dogajanjem na vrhu Nata, so povedali, da je bil Rutte do zdaj edini uradni kandidat, čeprav je bilo v neformalnih pogovorih slišati tudi Iohannisovo ime.

Romunija, ki je članica EU-ja in Nata, je kot odgovor na ruski napad na Ukrajino povečala obrambne izdatke na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V državi, ki si z Ukrajino deli 650-kilometrsko mejo, sta že nameščena stalna Natova bojna skupina in ameriški sistem protiraketne obrambe.