43-letni Beatrice Munyenyezi so zaradi lažnih navedb oblastem nemudoma odvzeli ameriško državljanstvo, ki ji ga je isto sodišče v New Hampshiru dodelilo pred desetletjem. Zdaj ji grozita 10-letna zaporna kazen in deportacija v Ruando, kjer bi ji najverjetneje sodili zaradi genocida. Munyenyezijeva je namreč prikrila, da je sama izbirala Tutsije, ki so jih nato Hutuji posilili in umorili.

Kot poroča Guardian, se je Munyenyezijeva leta 1998 s svojimi tremi hčerkami preselila v mesto Manchester v New Hampshiru, potem ko je trdila, da so jih v Ruandi preganjali. Leta pozneje je pritegnila pozornost ameriških oblasti, potem ko je po krivem pričala v korist svojega moža in tašče, ki ju je mednarodno sodišče pozneje obsodilo na dosmrtno kazen zaradi genocida in drugih zločinov proti človeštvu.

Najbolj krvavi pokoli
Tožilstvo navaja, da je imela Munyenyezijeva "sedež v prvi vrsti" med pokolom okoli 800.000 Tutsijev, ker je bila njena tašča, Pauline Nyiramasuhuko, ministrica za družino in ženske zadeve v hutujski vladi, ki je stala za genocidom.
Ko so se aprila 1994 poboji začeli, je vlada poslala Nyiramasuhukojevo v njeno domače mesto Butare, da bi guvernerju naročila začetek poboja tamkajšnjih Tutsijev. Ko je guverner odklonil, so ga ubili, oblast pa je skupaj s svojim sinom Arsenom Shalomom Ntahobalijem, vodjo morilskih milic, prevzela Nyiramasuhukojeva. Ta je svojim četam ukazala, da morajo, preden pobijejo ženske, te posiliti, ob neki priložnosti pa je ukazala, da na skupino posiljenih žensk zlijejo bencin in jih žive zažgejo. Pokoli v Butareju so bili med najhujšimi med krvavim genocidom.

Munyenyezijeva je pred mednarodnim sodiščem zatrdila, da ni videla nobenega pobijanja in trupel, kar pa povsem oporeka navedbam številnih prič, ki so podale srhljive opise umorov, posilstev in drugih zločinov.
Po navedbah očividcev je Munyenyezijeva na podlagi osebnih izkaznic delala selekcijo, kdo bo umrl in kdo bo živel, plačevala posiljevalcem s pivom in hrano, pred navdušeno množico ustrelila redovnico, ob neki priložnosti pa tudi sama vodila ženske in otroke iz plemena Tutsijev do jame, kjer so jih poklali.

Tik pred diplomo
Obramba je priče označila za lažnivce, ki jih je ruandska vlada prisilila v lažno obdolžitev Munyenyezijeve. Slednjo so orisali kot zvesto ženo, ki je iz dolžnosti sledila možu v Butare in ki je med genocidom noseča skrbela za svojo prvorojenko.

Munyenyezijeva je bila tik pred diplomo iz politologije na newhampshirski univerzi, ko so jo leta 2010 aretirali.
Pauline Nyiramasuhuko je bila sicer prva ženska, ki jo je mednarodno sodišče za vojne zločine obsodilo.